Smola Konoplje – Proteini

Pri nas pa Proteini, rastlina konoplja (cvet) in njeni izvlečki še naprej ostajajo tudi v prvi skupini prepovedanih drog, zato bo gojenje konoplje in samozdravljenje, ki je v Sloveniji postalo dokaj razširjeno, še naprej prepovedano. Prav zaradi tega so uporabniki medicinske konoplje pa tudi nekateri strokovnjaki z uredbo nezadovoljni; tudi zato, ker politika pri odločanju ne upošteva njihovih predlogov.

Zakaj zavirajo gospodarski razvoj?

Po mnogih letih končno premik! Zadržkov do zdravljenja s konopljo ni več, zdaj se odpirajo nova vprašanja.

Soglasno sprejetje sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo, da mora ministrstvo za zdravje v 60 dneh konopljo uvrstiti v nižjo skupino prepovedanih drog in narediti vse, kar je treba, da se omogoči zdravljenje z njo, je velik korak naprej, so bili usklajeni vsi glasujoči poslanci. O tem so se zedinili tudi zdravniki in bolniki. Konopljo želijo čim prej. 

Nujna seja odbora za zdravstvo je bila 7. oktobra letos na pobudo poslanske skupine opozicijske Združene levice (ZL), ki je predlagala, da ministrstvu za zdravje naložijo, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog in pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom ter pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Vlada je marca letos poleg sintetičnih kanabinoidov sicer omogočila tudi uporabo ekstraktov iz rastline konoplja, vendar uporaba cveta konoplje in njena pridelava še vedno nista dovoljeni. Ker predpisovanje zdravil iz konoplje še vedno ni urejeno, so bolniki prepuščeni črnemu trgu. Po nekaterih ocenah si s temi izdelki pomaga polovica bolnikov z rakom in na črnem trgu se izpostavljajo kriminalizaciji, opozarjajo v opozicijski stranki.

Čeprav zdravniki čedalje bolj podpirajo zdravljenje s konopljo, še ni pripravljenih smernic, kako in komu ta zdravila predpisovati, mnogi zdravniki o tem ne vedo dovolj. Kakor je na seji odbora dejal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, ima konoplja v družbi številne slabe indikacije, zato je prav, da je njena raba omejena, vendar ima tudi zdravilne učinke, včasih celo boljše, kot jih imajo pripravki farmacevtske stroke, in manj neželenih učinkov. V nasprotju z vsemi velikimi težavami v zdravstvu je mogoče področje zdravljenja s konopljo dokaj hitro urediti, je prepričan Možina.

Tudi po mnenju ZL ni nikakršnih strokovnih zadržkov več, da ne bi bolnikom čim prej omogočili dostopa do zdravil, ki so veliko cenejša in učinkovitejša od sintetičnih pripravkov. »Legalizacija uporabe konoplje v medicinske namene je tako postala le še stvar politične volje,« so prepričani v opozicijski Združeni levici, kjer zagotavljajo, da bo zakonski ureditvi uporabe konoplje v medicinske namene sledila njena popolna legalizacija.

Predlog opozicije, naj ministrstvo za zdravje konopljo prestavi v nižjo skupino prepovedanih drog ter s tem omogoči zdravljenje s konopljo in njeno raziskovanje, so soglasno podprli poslanci vseh strank, več pomislekov so izrazili predvsem predstavniki ministrstva. Ti namreč med drugim vztrajajo pri izrazu medicinska konoplja, ki pa v mednarodnem pravu in zavezujočih konvencijah ZN sploh ne obstaja. Kakor je dejala državna sekretarka Nina Pirnat, »bomo spremenili in dopolnili uredbo tako, da bodo upoštevani predlogi medicinske stroke, in medicinsko konopljo uvrstili v drugo skupino, pri čemer bomo jasno določili, kaj je medicinska konoplja«. Po zdaj veljavni zakonodaji sodijo med legalna zdravila iz konoplje zdaj smola, tinkture in razni drugi pripravki, prepovedana je le uporaba cveta oziroma konoplje kot take. Uvrstitev konoplje med zdravila pa ministrstvu za zdravje ne diši. »Upam, da se zaradi tega, ker se ne morejo dogovoriti o medicinski konoplji, zgodba ne bo vlekla še deset let, bolniki pa bodo zato ostali brez zdravila,« opozarja Milan Krek. 

Kljub opozorilom Simona Zajca (SMS), da je treba pri sprejemanju teh ukrepov paziti, da ne bo nastala še večja terminološka zmeda, kot je v naši zakonodaji že zdaj, se po vsem sodeč temu ne bo lahko izogniti. »Če v II. skupino premaknemo samo medicinsko konopljo, ostane konoplja še vedno v I. skupini, s čimer bomo zdravnikom in bolnikom spet zvezali roke. S tem povzročimo neujemanje tudi pri poročanju mednarodnim organizacijam,« opozarja poslanec.

Uvedba termina medicinska konoplja je samo še eden od poskusov, da se na to področje vnese še več zmede, meni tudi Božidar Radišič. predstavnik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe. Konoplja (ne glede na vsebnost kanabinoidov) je namreč ena sama rastlina, Cannabis sativa L., poimenovanje pa je odvisno od namena uporabe. Tako je lahko ista konoplja, namenjena za pridelavo vlaken, hrane ali zdravila, pravi Radišič, prepričan, da bo »debata o pravilni umestitvi konoplje še zelo zanimiva«.

Zmešnjava je že zdaj velika, je kritičen Tomaž Koren, inženir kmetijstva, vodja projekta Konoplja.org in član vladne komisije za droge. »Težava bo že pri premestitvi konoplje iz I. v II. skupino, saj konoplje sploh nimamo uvrščene na seznam prepovedanih drog, ampak je tam rastlina konoplja, čeprav urad ZN za droge in kriminal (UNODC) natančno določa, da sta to dve različni stvari.« Rastlina konoplja je namreč nepsihoaktivna snov brez kakršnih koli medicinskih potencialov, medtem ko je konoplja v resnici zgolj cvetni vršiček, ki še vsebuje smolo, z izjemo listov in semen, razlaga Koren. Tako je pri nas v resnici že ves čas zakonsko nadzorovana industrijska konoplja, katere cvet lahko vsebuje do 0,2 odstotka THC.

»Rastlina konoplja namreč postane droga šele takrat, ko je na njej cvet oziroma konoplja. Vršički, ki vsebujejo semena in liste, pa so zgolj za industrijsko rabo, za izdelavo semen in vlaken. Da so predlagatelji konvencije leta 1961 zaščitili industrijo, so iz nje izvzeli rastlino konopljo za namen pridelave za semena in vlakna, medtem ko so vanjo uvrstili konopljo – cvet, ki je v resnici droga. Pri nas pa je zaradi razlage v SSKJ, po kateri je konoplja ‘visoka kulturna rastlina, ki se uporablja za vlakna in semena’, napačno tudi tolmačenje v zakonodaji.«

»Rastlina konoplja namreč postane droga šele takrat, ko je na njej cvet oziroma konoplja. Vršički, ki vsebujejo semena in liste, pa so zgolj za industrijsko rabo, za izdelavo semen in vlaken. Da so predlagatelji konvencije leta 1961 zaščitili industrijo, so iz nje izvzeli rastlino konopljo za namen pridelave za semena in vlakna, medtem ko so vanjo uvrstili konopljo – cvet, ki je v resnici droga. Pri nas pa je zaradi razlage v SSKJ, po kateri je konoplja ‘visoka kulturna rastlina, ki se uporablja za vlakna in semena’, napačno tudi tolmačenje v zakonodaji.«

Če bo ministrstvo vztrajalo še pri uvedbi pravnega termina medicinska konoplja, bo to le povečalo zmedo. Uporablja se lahko zgolj pogovorno, da se lažje loči med t. i. medicinsko in industrijsko konopljo, pravi Koren, ne pozna pa ga nobena mednarodna konvencija.

Ker konoplje torej ni na seznamu prepovedanih drog, jo bo treba, kot kaže, na novo uvesti, rastlino konopljo pa z njega umakniti. Obenem predlaga Koren uvrstitev konoplje v III., in ne II. skupino prepovedanih drog, saj so v tej morfij, metadon in druga nevarnejša zdravila, med katera konoplja po zadnjih raziskavah ne sodi. »Cvet oziroma vršiček vsebuje v Sloveniji na črnem trgu v povprečju samo osem odstotkov THC ali še manj. Zgodbe o 20, celo 25 odstotkih vsebnosti so napihnjene. V raznih tinkturah in smolah je koncentracija THC večja kot v cvetu, zato je tudi zastrupitev s tem pri nas kar nekaj, tako da je smiselno, da ostane v II. skupini prepovedanih drog.«

Izobraževanja zdravnikov, ki bodo lahko predpisovali zdravila iz konoplje, se bodo začela novembra, prve smernice strokovnih kolegijev za rabo pri onkoloških zdravnikih, otrocih z epilepsijo, nevropatski bolečini, multipli sklerozi in drugih boleznih že nastajajo. Milan Krek ugotavlja, da bi številni bolniki že danes potrebovali zdravila iz konoplje, vendar jih žal ne dobijo drugje kot na črnem trgu. »Potrudimo se, da to uredimo,« je pozval. Po njegovem bi bilo neprimerno, da bi s tem še naprej zavlačevali, ker se denimo ne bi mogli uskladiti, ali gre za medicinsko konopljo ali konopljo v medicinske namene. »Ker ministrstvo leta 2009, ko so zdravila iz konoplje začela preplavljati Slovenijo, zdravljenja ni omogočilo, je črni trg preprosto podivjal. Prav zaradi teh prodajalcev so lahko bolniki kakovostno preživljali zadnje obdobje svojega življenja, ko zdravstvo ni moglo več pomagati,« meni Koren. Na črnem trgu je menda konopljina smola po nekaterih izračunih kar šestkrat cenejša kot zdravila v lekarnah. 

A če želi država črni trg zmanjšati, ga mora najprej dobro spoznati. »Čeprav ves čas trdijo, da je na črnem trgu slabo blago, to ne drži. Uporabniki so sami poskrbeli za nadzor nad kakovostjo zdravil, ker jim država tega ni omogočila. Teste izvaja že več podjetij, tako da se je črni trg samoreguliral, že nekaj let so na voljo profesionalne laboratorijske ekstrakcije. So pa večinoma narejene s topili, ki niso primerna za uživanje. To se bo uredilo z ozaveščanjem in dostopom do legalnih zdravil. Bolj ko bomo omejili dostopnost do konoplje kot zdravila, bolj se bo ohranjal črni trg,« je prepričan Koren. »Če bomo konopljo uvrstili v II. skupino drog, predpisovanje omejili na specialiste in tudi količinsko, bomo naredili vse tisto, kar smernice odsvetujejo.« 

Izkušnje drugih držav kažejo, da ljudje preprosto želijo več, kot jim ponuja farmacija. Celo na Nizozemskem denimo, kjer imajo uradno na voljo šest sort konoplje v zdravilne namene, marsikdo še vedno hodi v coffee shope, ker je tam večji nabor konoplje, ki jo še vedno pridelajo nelegalno. Policija v teh primerih pogleda skozi prste, zdaj pa so že pobude, da bi takšna pridelava in prodaja v coffee shopih legalizirala. Vendar to ne pomeni, da bo vsakdo lahko počel, kar bo želel, ampak pod določenimi pogoji, pravi Koren. Podobno je v Koloradu v ZDA.

Tudi o tem, kako naj bi v Sloveniji zagotavljali zdravila iz konoplje, se mnenja razlikujejo. Vlada je v zadnjih letih zavrnila dva predloga zakonov, s katerima so želeli aktivni državljani legalizirati pridelavo konoplje za lastno uporabo. Zadnji predlog zakona o legalizaciji konoplje, ki je menda še aktualen, je pripravila stranka SD, a se o njem koalicija ne more uskladiti. Ko bo konoplja uvrščena v nižjo skupino prepovedanih drog, bodo njeno pridelavo določali predpisi, ki že veljajo za druga zdravila, kot je denimo mak za izdelavo morfina. Strogih predpisov, povezanih z visokimi stroški, se bodo lahko držale le večje farmacevtske družbe, za manjša podjetja bo verjetno primernejši uvoz, tako je tudi na Nizozemskem, pravi Koren. A dokler zdravniki konoplje ne bodo predpisovali, tudi uvoza ne bo. 

»Vsaka država, zlasti Slovenija, ki je majhna, bi morala poskrbeti, da zaščiti lastno pridelavo, ker so v tujini na rastlinah že patenti. V nasprotnem primeru bomo plačevali drugim. Glavni patent za zdravilni učinkovini THC in CBD, ki ju bomo tudi pri nas uporabljali, imajo ZDA, in le vprašanje časa je, kdaj bodo začeli uveljavljati svoje patentne pravice,« meni Koren. GW Pharmaceuticals, denimo, je ustvaril svoje sorte, jih certificiral, vpisal na sortno listo, iz dveh sort so naredili zdravilo in ga registrirali. To je edini pravi postopek, vse drugo bomo morali plačati, saj so vsi že zaščitili gene rastlin. Tudi evropske države so vse svoje sorte konoplje za medicinske namene zaščitile, od njih si obetajo dober posel. Mi pa bomo lahko le uvozili njihove gene oziroma uvažali zdravila od drugod. O tem imamo veliko znanja, vendar v raziskovalno dejavnost na tem področju ne vlagamo, da bi lahko razvili svoje sorte, meni Koren. »Ko bodo začele farmacevtske firme izvajati patente nad konopljo, bomo za to drago plačevali. Razvijanje gena traja dolga leta, večina registriranih genov pa je že pokupljenih. Zaradi tega bomo preprosto, tako kot pri vseh drugih semenih, odvisni od tujega trga.« 

V vodilnih evropskih državah so se že pred dvema desetletjema vpletli v posle s konopljo. GW Pharmaceuticals, denimo, ima največjo gensko banko konoplje. »Zbiranje in certificiranje genskega materiala je pomembno, saj se bo na tem področju razvil velik trg. Tu je Slovenija šele začela odvijati klobčič in caplja za drugimi državami, ker smo tako zapletli zakonodajo,« pojasnjuje Koren. Če pridelave konoplje ne bomo zakonsko uredili, jo bomo lahko le uvažali, vendar s tem izgubimo delovna mesta in vse drugo, kar spada zraven, opozarja tudi Milan Krek.

Po besedah Božidarja Radišiča je ministrstvo za zdravje pravilnik o pridelavi t. i. medicinske konoplje že pripravilo, »vendar je bil nesprejemljiv in se postopek ni nadaljeval, prav tako smo člani delovne skupine zaradi tega prenehali delati. Ministrstvo do zdaj ni imelo posluha za sodelovanje. Ker pa so sodišča končno spregledala in nehala obsojati bolnike in uporabnike konoplje ter s tem de facto dovolila gojenje za osebno porabo, bomo morali rešitve najti čim prej, pa če bo to komu všeč ali ne. Kot civilno iniciativo nas je MZ do zdaj ignoriralo, zdaj pa zahtevamo, da se naš glas upošteva pri pripravi zakonodaje. Na MZ smo že pred letom dni naslovili svoje zahteve, vendar ni bilo nobenega odziva, kljub nekajkratnemu posredovanju državnega sekretarja vlade RS. Treba je pripraviti zakonodajo tako, da bo kar najbolj pisana na kožo uporabnikom. V svetu je kar nekaj modelov gojenja konoplje v osebne namene, vendar so le težko primerljivi. Kot Zveza nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe imamo predloge že pripravljene in jih bomo predstavili vladi, MZ, in komisiji za droge.«

Za male pridelovalce, ki bi želeli gojiti konopljo v medicinske namene, bi gojenje konoplje zaradi strogih pogojev najverjetneje predrago. Edina možnost zanje je, da bi se združili in pridobili kapital, razvili in registrirali svojo sorto in jo potem lahko tudi izvažali, meni Samo Kreft s fakultete za farmacijo. »Strog nadzor nad gojenjem konoplje, ko se to prestavi v nižjo skupino prepovedanih drog, je natančno določen že z zakonoma o zdravilih in o zdravju kmetijskih rastlin. Zaradi možnosti navzkrižne oprašitve rastlin so za njihovo gojenje predvidene karantenske razmere,« pojasnjuje Koren. Tudi tu je razlika med »industrijsko« in »medicinsko« konopljo. »Če je v prvi presežena določena koncentracija THC, je mogoče njeno gojenje prepovedati, saj je škodljiva. Sejati jo je mogoče tudi na prostem, medtem ko mora biti konoplja za medicinske namene gojena v zaprtih, strogo nadziranih prostorih. Le tako je mogoče doseči zaželene koncentracije THC in CBD in preprečiti, da bi z njo nehote oprašili tudi industrijsko konopljo,« razlaga Koren. Tako je tudi v Kanadi ali na Češkem, denimo, kjer imajo veliko industrijske konoplje, v Koloradu, kjer te ne pridelujejo, pa je dovoljeno tudi gojenje »medicinske« konoplje na prostem.

»Čeprav bodo sčasoma bolniki imeli dostop do teh zdravil na recept, bo del prebivalstva zagotovo še naprej želel sam gojiti konopljo,« je prepričan Koren. A tudi če bi uzakonili gojenje za osebno rabo in socialne klube, ki bi konopljo pridelovali za svoje člane, brezskrbno legalno vrtičkanje na prostem ne bi bilo mogoče. Po eni strani zaradi tveganja, da se z njo »okuži« industrijska konoplja, po drugi pa bi bilo to preveč nevarno zaradi verjetnih ropov, nasilja, zlorab. »Policija je šele na tretjem mestu iz vrst ‘plenilcev’, ki požanjejo pridelek. Prvi so sosedi in prijatelji, sledijo nasilne kriminalne združbe,« ugotavlja Koren. Tudi v tem primeru bo najverjetneje treba poskrbeti za večjo varnost. Gojenje medicinske konoplje posameznika na kmetiji torej odpade, če zanjo ne bo poskrbljeno s strogimi in dragimi varnostnimi ukrepi in drugimi standardi pridelave. 

Zdravilna Konopljina Smola

Zdravljenje s konopljo in njenimi derivati je po nekaterih državah že razširjeno, v Sloveniji naj bi ga dokončno uvedli do konca tega leta. Že zdaj pa se lahko bolniki zdravijo s konopljinimi pripravki, ki jih dobijo na beli recept.

Največ izkušenj imajo na onkološkem inštitutu, kjer je zdravljenje tudi najbolj vpeljano, saj imajo na oddelku za paliativo na tem področju že izkušnje. Pojasnila v zvezi z zdravljenjem z medicinsko konopljo je v oddaji Ambulanta 202 podal Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Brezupno pogumna je morala biti mati, da se je odločila poskusiti s konopljinim oljem. “Ker je bilo moje početje nezakonito, me je bilo strah, da me bodo ločili od umirajočega sina ali da mi bo socialna služba zaradi konopljinega olja prepovedala stike z Derynovim mlajšim bratom Dylanom. Ampak morala sem vsaj poskusiti,” je Callie razkrila težave in dvome, s katerimi se je soočala.

Na prvem izobraževanju so zdravnikom pojasnili, kako predpisovati pripravke, vendar Krek opozarja, da je v praksi to včasih težko izvesti. Ob predpisovanju konopljinih zdravil mora zdravnik običajno zmanjšati količine drugih zdravil, ki jih mora tudi zelo dobro poznati zaradi interakcije z dronabinolom in CBD-jem. Po izkušnjah iz Kanade, Kolorada in drugih držav verjetno večina zdravnikov tovrstnih pripravkov in zdravil ne bo predpisovala. Na začetku je tudi nemogoče izobraziti vso zdravniško stroko, zato bodo nekateri zdravniki podali pacientom informacije, na koga se lahko obrnejo pri zdravljenju z medicinsko konopljo.

“Veliko pričakujemo od klinik, razširjenih strokovnih kolegijev, da bodo terapijo skušali uvesti na svoje področje in določili tudi indikacije. Na podlagi tega bomo v Sloveniji dobili nabor indikacij, ki bodo veljale za zdravljenje s temi preparati.”

Krek predlaga, da tisti, ki že uporabljajo konopljine preparate, to povejo zdravniku, ker je pomembno, kaj jemljejo poleg obstoječih zdravil, ki jih ne smejo opustiti. »Imamo tudi izkušnje s smrtnim izidom, ko so ljudje prenehali redno terapijo, ker so verjeli, da se bodo pozdravili s konopljo. Pacientom predlagam, da zaradi jemanja konopljinih pripravkov ali zdravil ne opustijo terapije, ki jim jo je predpisal njihov zdravnik. To ni zdravilo, ki bi ga lahko vsak uporabljal,« je poudaril Krek. Narobe je to, da je dobila konoplja status zdravila, ki pozdravi popolnoma vse bolezni in deluje preventivno, kar pa seveda ne drži.

Na beli recept lahko trenutno dobite smolo, kapljice in svečke, medtem ko vršičkov v naših lekarnah še ni na voljo. “Ključno je, da dobi bolnik konopljo, ki je dejansko vzgojena za zdravljenje. Večina konoplje, ki se kupuje na črnem trgu, to ni. Po navadi za hitrejšo rast uporabljajo marsikaj. To, kar kupijo bolniki na črnem trgu, nima nobene dokumentacije, da bi vedeli, kaj dejansko plačajo. Ne vejo, ali so zraven še kakšne druge substance, na primer težke kovine, saj to na črnem trgu ni nadzorovano,” je pojasnil Krek.

Trenutno je vse samoplačniško, vendar »so imeli sestanek z zavarovalnico, kjer so se pogovarjali o tem, da bi ta zdravila krilo zdravstveno zavarovanje. Zdravniki naj bi paciente informirali o tem, na koga naj se obrnejo, da bodo ob določenih indikacijah zdravila tudi dobili.«

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili standardizirane cvetne ali plodne vršičke konoplje. To trenutno v Sloveniji ni mogoče. Toda načrtovana sprememba uredbe še vedno ne bo rešila problema bolnikov in črnega trga, opozarjajo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namerava v kratkem spremeniti dostopnost konoplje v Sloveniji. V predlogu obravnave konoplje v medicinske namene namreč načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili različne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrate, po novem tudi standardizirane cvetne ali plodne vršičke. Vendar pa predlagana sprememba ne omogoča gojenja konoplje v medicinske namene. Prav tako tudi konoplja še vedno ostaja v skupini najnevarnejših mamil, med tem ko naj bi zgolj standardizirani cvet uvrstili v drugo skupino.

Predlagane spremembe uredbe so necelostne, opozarjajo v Mednarodnem inštitutu za kanabinoide (ICANNA), ki združuje strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz različnih držav. Te namreč v celoti ne upoštevajo sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo iz oktobra letos. Ta je namreč ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog ter da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile njeno uporabo v medicinske namene. Uredili naj bi tudi pravno podlago, ki bo v Sloveniji omogočila pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.

Zdaj lahko zdravnik v Sloveniji predpiše recept za magistralne (sintetične) pripravke s THC in CBD, kar se je letos zgodilo v 160 primerih.

Nova uredba glede uporabe konoplje v medicinske namene (če bo sprejeta v predlagani obliki) predpisuje, da bodo lahko bolniki dobili na zdravniški recept oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrakte, po novem tudi standardizirane vršičke. Z novo uredbo bo pravno omogočena uporaba standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena.

Zdravniki jih bodo lahko predpisovali na podlagi strokovnih smernic, ki jih bo pripravila stroka za posamezna področja, kot so npr. uporaba v pediatriji, nevrologiji, paliativni medicini in na drugih področjih.

To daje tudi možnost predpisovanja na zeleni recept, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica. S tem se uresničujejo tudi priporočila delovne skupine za uporabo kanabinoidov v medicini pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki pa termin medicinska konoplja tolmači nekoliko drugače, kot to izhaja iz predloga ministrstva.

Na ministrstvu so dobili 56 pripomb na predlog, do konca leta bodo pripravili nov osnutek, popravljen predlog pa bo šel v vladno obravnavo v januarju.

“Predlog ministrstva žal ne upošteva niti drugega sklepa (premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog), s čimer že v osnovi omejuje realizacijo tretjega sklepa, zagotovo kar se tiče v Sloveniji naravno pridelane konoplje, ki bi se lahko uporabila v medicinske namene,” poudarjajo v ICANNA.

Ministrstvo pa v zdajšnji obliki odpira vrata le določeno umetno gojeni konoplji oz. njenim vršičkom, takšna ureditev pa bi “prilila ogenj na že tako ali tako preveč zmedeno stanje, na kar iz svojega vidika opozarja tudi Generalna policijska uprava,” pravijo strokovnjaki in raziskovalci uporabe konoplje v medicini.

Na policiji opozarjajo, da je uvrstitev enake snovi v dve skupini nesprejemljiva in zato predlagajo uvrstitev konoplje v celoti v II. skupino drog, ne pa da to velja le za vršičke rastline, saj bi v nasprotnem primeru vedno znova morali ugotavljati, ali gre za del rastline, ki spada v I. ali v II. skupino.

Na inštitutu pa dodajajo, da pristop, ki ga je ubralo ministrstvo, ne rešuje problemov bolnikov niti črnega trga, na katerem ni zagotovljena kakovost, učinkovitost in varnost pripravkov, s tem pa zavirajo tudi gospodarski razvoj. Vprašanja uvoza pa bi lahko v nasprotnem primeru zamenjali z vprašanjem izvoza. Konoplja ima tako velik potencial, prav tako pa ni sporna tudi z okoljskega vidika, dodajajo. 

Z uresničitvijo sklepov parlamentarnega odbora in ob odpravi birokratskih ovir bi bili lahko v Sloveniji zaradi geografske danosti in interdisciplinarnega znanja na tem področju med vodilnimi državami. Če bi bili v Sloveniji bolj prilagodljivi in bi zaradi majhnosti vzpostavili bolj obvladljiv sistem, bi bila velika prednost, še opozarjajo strokovnjaki iz inštituta.

Ob zavzemanju za premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog, kamor spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini, v nižjo skupino, v III. skupino, kjer so srednje nevarne droge, ki se lahko uporabljajo v medicini, pa v ICANNA poudarjajo tudi pomen uporabe rastline konoplje. Njene naravne učinkovine imajo za razliko od njenih sintetičnih preparatov veliko večji terapevtski potencial, manj nezaželenih stranskih učinkov in večjo varnost. 

Gojenje konoplje (Cannabis Sativa L.) v industrijske namene je v Sloveniji že od leta 1999 dovoljeno na podlagi 9. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Omenjeni člen namreč določa, da se vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa L.) lahko gojita za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Na ministrstvu za zdravje so sprejeli odločitev, da rastlina konoplja ostaja v prvi skupini (med najnevarnejši mamili) predvsem zaradi dejstva, ker je najbolj razširjena med mladimi in jih tako želijo zaščititi.

“Po  podatkih različnih raziskav, npr. ESPAD, so mladi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, nad evropskim povprečjem glede uporabe različnih drog, tudi konoplje,” na očitke, zakaj so rastlino konopljo pustili v I. skupini, odgovarjajo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da so se nekatere države, ki so imele konopljo razvrščeno v nižjih skupinah, prav z razlogom sporočilnosti in tveganja za zdravje odločile, da konopljo premestijo nazaj v višje skupine.

Tudi na ICANNA poudarjajo, da je potrebno umestiti varovalke za zlorabe in da konoplja ni “čudežno zdravilo za vse tegobe”. Poudarjajo, da jo je v medicini potrebno uporabljati v “okvirih določenega bolnika in njegovih potreb, ob tem pa je potrebno pretehtati vsa tveganje in korist vseh razpoložljivih zdravil in učinkovin”.

Poudarjajo tudi, da “nesporno zloraba konoplje ni nedolžna”, vendar pa da v več tisočletni uporabi konoplje, ki je kljub (neučinkoviti) prepovedi najbolj razširjena droga na svetu, ni zabeležen niti en smrtni primer kot posledica neposrednega uživanja, med tem ko v nekaj desetletni uporabi sintetičnega THC-ja to ni tako.

Prerazvrstitev konoplje v celoti v tretjo skupino in ne v drugo, v kateri so že sedaj znatno nevarnejši THC, kokain, morfij, opij, metadon, pa bi rastlino, posledično bolnike in strokovnjake na tem področju, destigmatizirali, kar pa bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju njene uporabe, tudi poudarjajo na inštitutu.

Primerjava z ZDA: tam je uporaba konoplje v medicinske ali rekreativne namene trenutno dovoljena v 40 državah, v 13 od teh je dovoljena le uporaba skupine CBD kanabinoidov (CBD ali kanabidiol je najbolj zastopani kanabinoid v vršičkih oziroma trihomih vseh sort konoplje). Naravni CBD je povsem brez psihoaktivnih učinkov in v človekom telesu deluje tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Pridelujejo ga iz konopljine smole, ki jo pridobijo iz vršičkov medicinske (industrijske) konoplje).

V državah, kjer je konoplja legalizirana, v povprečju zdravnik na pacienta predpiše manj zdravil kot v državah, kjer je konoplje prepovedana:

Kanabinoidi in epilepsija: Ker je konoplja na seznamu prepovedanih drog, so stigmatizirani tudi njeni zdravilni izvlečki.

Ljubljana – Nekaj otrok na pediatrični kliniki, ki bolehajo za epilepsijo, je pred kratkim v okviru posebne študije začelo poskusno prejemati kanabidiol (CBD). Starši otrok z velikim upanjem spremljajo poskus zdravljenja, hkrati pa so jezni, da ima izvleček konoplje zaradi zakonodajne zmešnjave pri nas nerazčiščen pravni status.

Veliko indicev kaže, da lahko CBD uspešno zmanjšuje število epileptičnih napadov. Epilepsija ali božjast je bolezen nevroloških motenj, ki povzročajo epileptične napade. Ni je mogoče pozdraviti, lahko pa je število napadov zmanjšati in nadzorovati z zdravili. Prvi odzivi malčkov na jemanje CBD so, kot pravijo starši nekaterih, s katerimi smo se pogovarjali, menda precej obetavni. Žal pa zdravila ni dovolj za vse, hkrati pa učinkovine ni mogoče kupiti v prosti prodaji, čeprav CBD nima psihoaktivnih učinkov, kakršne povzroča THC, najbolj znana psihoaktivna snov iz konoplje. 

Posedovanje CBD, ki ga po svetu in v Evropi prodajajo prosto kot prehransko dopolnilo, je namreč v Sloveniji lahko v navzkrižju z zakonodajo. Tako kot je v nasprotju z zakonom posedovanje marihuane. Pri nas so namreč rastlina konoplja ter njene smole, ekstrakti in tinkture še vedno na seznamu drog, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne smejo uporabljati niti v medicini. Zato je naravni CBD, ki obeta še bolj blagodejne učinke v zdravstveni rabi, ne le pri epileptikih, kot do pred kratkim najbolj raziskani THC, lahko prepovedan. Ni pa nujno, razlage so različne in nadvse zapletene, zakonodajalec, ministrstvo za zdravje pa molči. 

Drugače je s THC, najbolj znanim kanabinoidom konoplje, zaradi katerega je nekoč zdravilna in vsestransko koristna rastlina postala kriminalizirana. Vlada je THC, ki ga v številnih državah raziskujejo kot potencialno zdravilo za več vrst rakavih obolenj, na pritisk javnosti in bolnikov z enovrstičnim popravkom uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog lani poleti premaknila iz popolnoma kriminalizirane cone pod okrilje medicine. 

S tem je država sicer zdravnikom in pacientom omogočila legalno rabo THC, ki ga je največ v medicinski marihuani, a je ta kot smola ali izvleček marihuane še vedno na seznamu najstrože prepovedanih drog. Hkrati z njo je država zaprla vrata tudi drugim za zdravje potencialno koristnim izvlečkom konoplje, predvsem pa vsestranskim sinergijskim učinkom te zdravilne zeli.

V zdravstvene namene je torej zdaj dovoljen samo sintetični THC, na indeksu prepovedanih je ostal tudi kanabinol (CBN), čeprav je njegov psihoaktivni vpliv desetkrat manjši od THC. Naravni CBD, ki je povsem brez psihoaktivnih učinkov, pa ima pravno zelo kočljiv status, čeprav deluje v človekovem telesu tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Kot pravi raziskovalka Tanja Bagar, doktorica biomedicine, ta dva kanabinoida aktivirata različne receptorje v človekovem telesu, zato tudi povsem različno učinkujeta. CBD se je, pravi, izkazal za zelo dobrega kandidata za zdravljenje različnih avtoimunskih stanj in malignih obolenj, pri katerih je porušen imunski sistem. Ima tudi izjemno protivnetno delovanje, kar je obetavno tudi za razna kronična vnetna obolenja ter nevroprotektivne lastnosti, ki so ključne pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni, revmatoidnem artritisu ipd. Antikonvulzivne lastnosti skupaj z cerebroprotektivnimi kažejo tudi izjemen potencial pri trdovratnih epilepsijah, še ugotavlja raziskovalka. (Krajši pogovor s Tanjo Bagar bomo objavili v četrtkovi prilogi Znanost.)

To, da so zakonodajalci s spremembo uredbe omogočili predvsem odmerke zdravila na podlagi THC, ne pa dekriminalizacije cele rastline, se zdi sporno tudi specialistu socialne medicine Dušanu Nolimalu z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ugotavlja, da način prohibicije konoplje, kakršnega dopušča slovenska vlada, v svetu že opuščajo. Odmerki zdravila samo na podlagi THC, ki jih dovoljuje slovenska uredba, bodo, kot meni, lahko bolj nevarni, kot bi bili medicinsko predpisani in farmacevtsko nadzorovani odmerki rastline konoplje. S prispodobo bi lahko rekli, da so s to uredbo uradniki minstrstva za zdravje na cesto spustili tudi dirkalnik brez zavor, če v zdravilu ne bo kanabinoidnega sodelovanja THC in CBD, še dodaja Nolimal.

Kanabidiol CBD – po svetu kot rečeno tudi prehransko dopolnilo v prosti prodaji –, ki ga te dni dobivajo malčki na pediatrični kliniki, je zato ali za vsak primer sintetičen. Rastline konoplje niti od daleč ni videl, ker je ta, kot rečeno, ostala v prvi skupini najbolj prepovedanih drog. Predvsem ga je premalo za vse, zato so v program vključili le najnujnejše primere. O rezultatih še ne morejo govoriti, pravi dr. David Neubauer s klinike, ker še nimajo dovolj izkušenj. Starši, ki so želeli svojim epileptičnim otrokom predvsem pomagati, so CBD že kupovali v Koloradu, čeprav so se zavedali, da so po naši zakonodaji s tem že lahko v prekršku. Po njihovih osebnih izkušnjah je CBD bolj učinkovit kot konvencionalna zdravila in nima negativnih stranskih učinkov, zato želijo lažji, predvsem pa povsem legalen dostop do te snovi. 

Po eni izmed razlag državnih uradnikov, ki pa ni bila nikoli uradno zapisana, kanabidiol ni opojna substanca, zato ga ni treba navajati v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog. Vendar pa je treba vedeti, opozarjajo starši, da prehransko dopolnilo z vsebnostjo naravnega CBD z veliko verjetnostjo vsebuje tudi, sicer zelo minimalne, količine THC. Druge države, ne pa tudi naša, dovoljujejo svojim proizvajalcem v dopolnilih od 0,2 pa celo do enega odstotka THC, in na trgu, tudi našem, je nešteto izdelkov iz konoplje, ki vsebujejo bodisi deklarirane ali pa celo nedeklarirane količine THC. Te količine so lahko tudi manjše od 0,2 odstotka, vendar pa je THC, če ni sintetičen in namenjen medicinski uporabi, v tej državi najstrožje prepovedan kot ekstrakt kriminalizirane konoplje. 

Predvsem pa, opozarjajo starši, izdelek, ki vsebuje THC, po naši zakonodaji ne more biti tretiran kot prehransko dopolnilo, ampak kot zdravilo, in ga torej ni mogoče legalno uvažati kot dopolnilo. Če pa bi že pristojna javna agencija tako odločila, a za zdaj ni, pa dopolnilo ni narejeno kot zdravilo z natančnimi indikacijami, da bi bilo primerno za zdravljenje tako težke bolezni, kot je epilepsija. Za starše epileptičnih otrok bo ostalo nedostopno tudi novo zdravilo epidolex, samo zato, ker je kot še nekaj drugih učinkovitih zdravil izdelano iz naravne konoplje. Čakamo odgovor ministrstva za zdravje.

Pri katerih kožnih težavah pomaga konoplja?

Konopljina Smola Thc

O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Je konoplja res novo upanje pri težavah s kožo in na področju zapletenih avtoimunih, kroničnih stanj? Nova spoznanja odpirajo možnosti uporabe konoplje tudi v uradni medicini, posebno na področjih, kjer so običajna zdravila neuspešna.

Preseneča podatek iz Velike Britanije, kjer je preko 700.000 rednih uporabnikov ekstrakta konopljine smole in kapljic, število pa strmo narašča. Slovenski zdravniki s konopljinimi pripravki poskusno zdravijo otroke z najtežjimi oblikami epilepsije. V svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.

Zakaj se toliko ljudi obrača h konoplji? Uživanje kanabinoida CBD v obliki smole ali kapljic je odlična podporna terapija pri mnogih kroničnih boleznih in kožnih težavah.

Ko je naše telo pod stresom, ne zmore proizvajati lastnih kanabinoidov, zato potrebuje pomoč “od zunaj”. Takrat mu lahko pomagamo z vnosom fito-kanabinoidov, ki jih najdemo v konopljini smoli.

Endo-kanabinoidi, ki jih vsebuje konopljina smola, delujejo kot nekakšne zavore (SOS mehanizmi), ki pomirijo naš živčni sistem, da ne pride do preobremenitve celic.

Eno najvišjih koncentracij konopljinih kanabinoidov v prosti prodaji v Sloveniji ponuja podjetje Eko-Sol: CBD konopljina smola 20% in bolj “klasično različico CBD kanabinoidov, ki prihaja v obliki 5 % CBD konopljinih kapljic. Izjemni rezultati tudi pri aknah, luskavici in dermatitisu CBD smola dosega izjemne rezultate tudi pri negi aknaste kože, dermatitisu, luskavici in izjemno suhi koži.

Eko-Sol je vodilno slovensko podjetje na področju terapevtske nege kože s konopljo. S konopljinimi mazili in kremami dosegajo izjemne rezultate pri kroničnih kožnih težavah. Presenetljivo je, kako učinkovita je lahko prava kombinacija konopljinega olja, hidrolata konoplje in konopljine smole. Eko-Sol terapevtska mazila, kreme in šamponi so naravni in primerni tudi za nego novorojenčkov in v nosečnosti.

Pomembna je prava kombinacija sestavin, ki je pri vsaki kožni težavi drugačna.

Akne – Konopljino mazilo za mastno in nečisto kožo

Mazilo je formulirano z visoko vsebnostjo kanabinoidov (s CBD), ki ciljno delujejo na akne in mozolje. Nekomedogeno konopljino olje in hidrolat konopljinih cvetov ožijo pore in osvežijo za svilnat, matiran videz. Osvežujoča tropska verbena izboljša izgled por. Alga klorela vrača koži lastno kislinsko-bazično ravnovesje

Luskavica, hujše oblike dermatitisa – CBD mazilo za problematično kožo

Intenzivna pomoč z visoko vrednostjo CBD smole za akutno terapevtsko nego. Umiri avtoimune reakcije kože in prekine srbečico. CBD smola pomaga vaši koži, da ponovno najde ravnovesje in spodbudi koži lasten obnovitveni sistem.

Blagi dermatitis, srbečica, občutljiva koža – Konopljino mazilo za lajšanje kožnih težav umiri srbečico in avtoimune odzive na koži. Modra kamilica ima izjemne učinke obnavljanja kožo. Sivka pomirja izbruhe. Ognjič kožo regenerira. Konopljino olje globinsko nahrani kožo in vzpostavi izgubljeno ravnovesje.

Kakovost izdelkov Eko-Sol so prepoznali tudi v Sanolaborju, Kalčku in mnogih ekoloških trgovinah po Sloveniji, kjer lahko izdelke tudi preizkusite in kupite.

»V zadnjih letih smo priča eksploziji znanja iz uporabe konoplje v medicinske namene. Silovit razvoj ponuja veliko različnih možnosti zdravstvene obravnave s konopljo. S sodelavci smo pripravili razvojno-raziskovalni projekt povezovanja raziskovanja, politike in prakse na tem področju. Naleteli smo predvsem na gluha ušesa, ignoranco,« pravi dr. Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ne samo to, da naš projekt ni zanimal politike, celo stroka je menila, da ni prioriteten. Prepričan je, da »uredba ne upošteva vseh trenutno najboljših, razumnih in nedvoumnih dokazov za odločanje v korist bolnikov in javnega zdravja«.

Kot lahko preberete v Konopljini Izdelki je konoplja zelo pomembna za zdravljenje v medicini.

Konoplja – čudežno zdravilo