Smola Konoplje – Dermatitis

Pri nas pa Dermatitis, rastlina konoplja (cvet) in njeni izvlečki še naprej ostajajo tudi v prvi skupini prepovedanih drog, zato bo gojenje konoplje in samozdravljenje, ki je v Sloveniji postalo dokaj razširjeno, še naprej prepovedano. Prav zaradi tega so uporabniki medicinske konoplje pa tudi nekateri strokovnjaki z uredbo nezadovoljni; tudi zato, ker politika pri odločanju ne upošteva njihovih predlogov.

Konoplja – čudežno zdravilo

O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Je konoplja res novo upanje pri težavah s kožo in na področju zapletenih avtoimunih, kroničnih stanj? Nova spoznanja odpirajo možnosti uporabe konoplje tudi v uradni medicini, posebno na področjih, kjer so običajna zdravila neuspešna.

Preseneča podatek iz Velike Britanije, kjer je preko 700.000 rednih uporabnikov ekstrakta konopljine smole in kapljic, število pa strmo narašča. Slovenski zdravniki s konopljinimi pripravki poskusno zdravijo otroke z najtežjimi oblikami epilepsije. V svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.

Zakaj se toliko ljudi obrača h konoplji? Uživanje kanabinoida CBD v obliki smole ali kapljic je odlična podporna terapija pri mnogih kroničnih boleznih in kožnih težavah.

Ko je naše telo pod stresom, ne zmore proizvajati lastnih kanabinoidov, zato potrebuje pomoč “od zunaj”. Takrat mu lahko pomagamo z vnosom fito-kanabinoidov, ki jih najdemo v konopljini smoli.

Endo-kanabinoidi, ki jih vsebuje konopljina smola, delujejo kot nekakšne zavore (SOS mehanizmi), ki pomirijo naš živčni sistem, da ne pride do preobremenitve celic.

Eno najvišjih koncentracij konopljinih kanabinoidov v prosti prodaji v Sloveniji ponuja podjetje Eko-Sol: CBD konopljina smola 20% in bolj “klasično različico CBD kanabinoidov, ki prihaja v obliki 5 % CBD konopljinih kapljic. Izjemni rezultati tudi pri aknah, luskavici in dermatitisu CBD smola dosega izjemne rezultate tudi pri negi aknaste kože, dermatitisu, luskavici in izjemno suhi koži.

Eko-Sol je vodilno slovensko podjetje na področju terapevtske nege kože s konopljo. S konopljinimi mazili in kremami dosegajo izjemne rezultate pri kroničnih kožnih težavah. Presenetljivo je, kako učinkovita je lahko prava kombinacija konopljinega olja, hidrolata konoplje in konopljine smole. Eko-Sol terapevtska mazila, kreme in šamponi so naravni in primerni tudi za nego novorojenčkov in v nosečnosti.

Pomembna je prava kombinacija sestavin, ki je pri vsaki kožni težavi drugačna.

Akne – Konopljino mazilo za mastno in nečisto kožo

Mazilo je formulirano z visoko vsebnostjo kanabinoidov (s CBD), ki ciljno delujejo na akne in mozolje. Nekomedogeno konopljino olje in hidrolat konopljinih cvetov ožijo pore in osvežijo za svilnat, matiran videz. Osvežujoča tropska verbena izboljša izgled por. Alga klorela vrača koži lastno kislinsko-bazično ravnovesje

Luskavica, hujše oblike dermatitisa – CBD mazilo za problematično kožo

Intenzivna pomoč z visoko vrednostjo CBD smole za akutno terapevtsko nego. Umiri avtoimune reakcije kože in prekine srbečico. CBD smola pomaga vaši koži, da ponovno najde ravnovesje in spodbudi koži lasten obnovitveni sistem.

Blagi dermatitis, srbečica, občutljiva koža – Konopljino mazilo za lajšanje kožnih težav umiri srbečico in avtoimune odzive na koži. Modra kamilica ima izjemne učinke obnavljanja kožo. Sivka pomirja izbruhe. Ognjič kožo regenerira. Konopljino olje globinsko nahrani kožo in vzpostavi izgubljeno ravnovesje.

Kakovost izdelkov Eko-Sol so prepoznali tudi v Sanolaborju, Kalčku in mnogih ekoloških trgovinah po Sloveniji, kjer lahko izdelke tudi preizkusite in kupite.

Konopljina Smola Za Nespečnost

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili standardizirane cvetne ali plodne vršičke konoplje. To trenutno v Sloveniji ni mogoče. Toda načrtovana sprememba uredbe še vedno ne bo rešila problema bolnikov in črnega trga, opozarjajo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namerava v kratkem spremeniti dostopnost konoplje v Sloveniji. V predlogu obravnave konoplje v medicinske namene namreč načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili različne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrate, po novem tudi standardizirane cvetne ali plodne vršičke. Vendar pa predlagana sprememba ne omogoča gojenja konoplje v medicinske namene. Prav tako tudi konoplja še vedno ostaja v skupini najnevarnejših mamil, med tem ko naj bi zgolj standardizirani cvet uvrstili v drugo skupino.

Predlagane spremembe uredbe so necelostne, opozarjajo v Mednarodnem inštitutu za kanabinoide (ICANNA), ki združuje strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz različnih držav. Te namreč v celoti ne upoštevajo sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo iz oktobra letos. Ta je namreč ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog ter da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile njeno uporabo v medicinske namene. Uredili naj bi tudi pravno podlago, ki bo v Sloveniji omogočila pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.

Zdaj lahko zdravnik v Sloveniji predpiše recept za magistralne (sintetične) pripravke s THC in CBD, kar se je letos zgodilo v 160 primerih.

Nova uredba glede uporabe konoplje v medicinske namene (če bo sprejeta v predlagani obliki) predpisuje, da bodo lahko bolniki dobili na zdravniški recept oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrakte, po novem tudi standardizirane vršičke. Z novo uredbo bo pravno omogočena uporaba standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena.

Zdravniki jih bodo lahko predpisovali na podlagi strokovnih smernic, ki jih bo pripravila stroka za posamezna področja, kot so npr. uporaba v pediatriji, nevrologiji, paliativni medicini in na drugih področjih.

To daje tudi možnost predpisovanja na zeleni recept, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica. S tem se uresničujejo tudi priporočila delovne skupine za uporabo kanabinoidov v medicini pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki pa termin medicinska konoplja tolmači nekoliko drugače, kot to izhaja iz predloga ministrstva.

Na ministrstvu so dobili 56 pripomb na predlog, do konca leta bodo pripravili nov osnutek, popravljen predlog pa bo šel v vladno obravnavo v januarju.

“Predlog ministrstva žal ne upošteva niti drugega sklepa (premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog), s čimer že v osnovi omejuje realizacijo tretjega sklepa, zagotovo kar se tiče v Sloveniji naravno pridelane konoplje, ki bi se lahko uporabila v medicinske namene,” poudarjajo v ICANNA.

Ministrstvo pa v zdajšnji obliki odpira vrata le določeno umetno gojeni konoplji oz. njenim vršičkom, takšna ureditev pa bi “prilila ogenj na že tako ali tako preveč zmedeno stanje, na kar iz svojega vidika opozarja tudi Generalna policijska uprava,” pravijo strokovnjaki in raziskovalci uporabe konoplje v medicini.

Na policiji opozarjajo, da je uvrstitev enake snovi v dve skupini nesprejemljiva in zato predlagajo uvrstitev konoplje v celoti v II. skupino drog, ne pa da to velja le za vršičke rastline, saj bi v nasprotnem primeru vedno znova morali ugotavljati, ali gre za del rastline, ki spada v I. ali v II. skupino.

Na inštitutu pa dodajajo, da pristop, ki ga je ubralo ministrstvo, ne rešuje problemov bolnikov niti črnega trga, na katerem ni zagotovljena kakovost, učinkovitost in varnost pripravkov, s tem pa zavirajo tudi gospodarski razvoj. Vprašanja uvoza pa bi lahko v nasprotnem primeru zamenjali z vprašanjem izvoza. Konoplja ima tako velik potencial, prav tako pa ni sporna tudi z okoljskega vidika, dodajajo. 

Z uresničitvijo sklepov parlamentarnega odbora in ob odpravi birokratskih ovir bi bili lahko v Sloveniji zaradi geografske danosti in interdisciplinarnega znanja na tem področju med vodilnimi državami. Če bi bili v Sloveniji bolj prilagodljivi in bi zaradi majhnosti vzpostavili bolj obvladljiv sistem, bi bila velika prednost, še opozarjajo strokovnjaki iz inštituta.

Ob zavzemanju za premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog, kamor spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini, v nižjo skupino, v III. skupino, kjer so srednje nevarne droge, ki se lahko uporabljajo v medicini, pa v ICANNA poudarjajo tudi pomen uporabe rastline konoplje. Njene naravne učinkovine imajo za razliko od njenih sintetičnih preparatov veliko večji terapevtski potencial, manj nezaželenih stranskih učinkov in večjo varnost. 

Gojenje konoplje (Cannabis Sativa L.) v industrijske namene je v Sloveniji že od leta 1999 dovoljeno na podlagi 9. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Omenjeni člen namreč določa, da se vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa L.) lahko gojita za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Na ministrstvu za zdravje so sprejeli odločitev, da rastlina konoplja ostaja v prvi skupini (med najnevarnejši mamili) predvsem zaradi dejstva, ker je najbolj razširjena med mladimi in jih tako želijo zaščititi.

“Po  podatkih različnih raziskav, npr. ESPAD, so mladi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, nad evropskim povprečjem glede uporabe različnih drog, tudi konoplje,” na očitke, zakaj so rastlino konopljo pustili v I. skupini, odgovarjajo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da so se nekatere države, ki so imele konopljo razvrščeno v nižjih skupinah, prav z razlogom sporočilnosti in tveganja za zdravje odločile, da konopljo premestijo nazaj v višje skupine.

Tudi na ICANNA poudarjajo, da je potrebno umestiti varovalke za zlorabe in da konoplja ni “čudežno zdravilo za vse tegobe”. Poudarjajo, da jo je v medicini potrebno uporabljati v “okvirih določenega bolnika in njegovih potreb, ob tem pa je potrebno pretehtati vsa tveganje in korist vseh razpoložljivih zdravil in učinkovin”.

Poudarjajo tudi, da “nesporno zloraba konoplje ni nedolžna”, vendar pa da v več tisočletni uporabi konoplje, ki je kljub (neučinkoviti) prepovedi najbolj razširjena droga na svetu, ni zabeležen niti en smrtni primer kot posledica neposrednega uživanja, med tem ko v nekaj desetletni uporabi sintetičnega THC-ja to ni tako.

Prerazvrstitev konoplje v celoti v tretjo skupino in ne v drugo, v kateri so že sedaj znatno nevarnejši THC, kokain, morfij, opij, metadon, pa bi rastlino, posledično bolnike in strokovnjake na tem področju, destigmatizirali, kar pa bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju njene uporabe, tudi poudarjajo na inštitutu.

Primerjava z ZDA: tam je uporaba konoplje v medicinske ali rekreativne namene trenutno dovoljena v 40 državah, v 13 od teh je dovoljena le uporaba skupine CBD kanabinoidov (CBD ali kanabidiol je najbolj zastopani kanabinoid v vršičkih oziroma trihomih vseh sort konoplje). Naravni CBD je povsem brez psihoaktivnih učinkov in v človekom telesu deluje tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Pridelujejo ga iz konopljine smole, ki jo pridobijo iz vršičkov medicinske (industrijske) konoplje).

V državah, kjer je konoplja legalizirana, v povprečju zdravnik na pacienta predpiše manj zdravil kot v državah, kjer je konoplje prepovedana:

Kanabinoidi in epilepsija: Ker je konoplja na seznamu prepovedanih drog, so stigmatizirani tudi njeni zdravilni izvlečki.

Ljubljana – Nekaj otrok na pediatrični kliniki, ki bolehajo za epilepsijo, je pred kratkim v okviru posebne študije začelo poskusno prejemati kanabidiol (CBD). Starši otrok z velikim upanjem spremljajo poskus zdravljenja, hkrati pa so jezni, da ima izvleček konoplje zaradi zakonodajne zmešnjave pri nas nerazčiščen pravni status.

Veliko indicev kaže, da lahko CBD uspešno zmanjšuje število epileptičnih napadov. Epilepsija ali božjast je bolezen nevroloških motenj, ki povzročajo epileptične napade. Ni je mogoče pozdraviti, lahko pa je število napadov zmanjšati in nadzorovati z zdravili. Prvi odzivi malčkov na jemanje CBD so, kot pravijo starši nekaterih, s katerimi smo se pogovarjali, menda precej obetavni. Žal pa zdravila ni dovolj za vse, hkrati pa učinkovine ni mogoče kupiti v prosti prodaji, čeprav CBD nima psihoaktivnih učinkov, kakršne povzroča THC, najbolj znana psihoaktivna snov iz konoplje. 

Posedovanje CBD, ki ga po svetu in v Evropi prodajajo prosto kot prehransko dopolnilo, je namreč v Sloveniji lahko v navzkrižju z zakonodajo. Tako kot je v nasprotju z zakonom posedovanje marihuane. Pri nas so namreč rastlina konoplja ter njene smole, ekstrakti in tinkture še vedno na seznamu drog, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne smejo uporabljati niti v medicini. Zato je naravni CBD, ki obeta še bolj blagodejne učinke v zdravstveni rabi, ne le pri epileptikih, kot do pred kratkim najbolj raziskani THC, lahko prepovedan. Ni pa nujno, razlage so različne in nadvse zapletene, zakonodajalec, ministrstvo za zdravje pa molči. 

Drugače je s THC, najbolj znanim kanabinoidom konoplje, zaradi katerega je nekoč zdravilna in vsestransko koristna rastlina postala kriminalizirana. Vlada je THC, ki ga v številnih državah raziskujejo kot potencialno zdravilo za več vrst rakavih obolenj, na pritisk javnosti in bolnikov z enovrstičnim popravkom uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog lani poleti premaknila iz popolnoma kriminalizirane cone pod okrilje medicine. 

S tem je država sicer zdravnikom in pacientom omogočila legalno rabo THC, ki ga je največ v medicinski marihuani, a je ta kot smola ali izvleček marihuane še vedno na seznamu najstrože prepovedanih drog. Hkrati z njo je država zaprla vrata tudi drugim za zdravje potencialno koristnim izvlečkom konoplje, predvsem pa vsestranskim sinergijskim učinkom te zdravilne zeli.

V zdravstvene namene je torej zdaj dovoljen samo sintetični THC, na indeksu prepovedanih je ostal tudi kanabinol (CBN), čeprav je njegov psihoaktivni vpliv desetkrat manjši od THC. Naravni CBD, ki je povsem brez psihoaktivnih učinkov, pa ima pravno zelo kočljiv status, čeprav deluje v človekovem telesu tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Kot pravi raziskovalka Tanja Bagar, doktorica biomedicine, ta dva kanabinoida aktivirata različne receptorje v človekovem telesu, zato tudi povsem različno učinkujeta. CBD se je, pravi, izkazal za zelo dobrega kandidata za zdravljenje različnih avtoimunskih stanj in malignih obolenj, pri katerih je porušen imunski sistem. Ima tudi izjemno protivnetno delovanje, kar je obetavno tudi za razna kronična vnetna obolenja ter nevroprotektivne lastnosti, ki so ključne pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni, revmatoidnem artritisu ipd. Antikonvulzivne lastnosti skupaj z cerebroprotektivnimi kažejo tudi izjemen potencial pri trdovratnih epilepsijah, še ugotavlja raziskovalka. (Krajši pogovor s Tanjo Bagar bomo objavili v četrtkovi prilogi Znanost.)

To, da so zakonodajalci s spremembo uredbe omogočili predvsem odmerke zdravila na podlagi THC, ne pa dekriminalizacije cele rastline, se zdi sporno tudi specialistu socialne medicine Dušanu Nolimalu z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ugotavlja, da način prohibicije konoplje, kakršnega dopušča slovenska vlada, v svetu že opuščajo. Odmerki zdravila samo na podlagi THC, ki jih dovoljuje slovenska uredba, bodo, kot meni, lahko bolj nevarni, kot bi bili medicinsko predpisani in farmacevtsko nadzorovani odmerki rastline konoplje. S prispodobo bi lahko rekli, da so s to uredbo uradniki minstrstva za zdravje na cesto spustili tudi dirkalnik brez zavor, če v zdravilu ne bo kanabinoidnega sodelovanja THC in CBD, še dodaja Nolimal.

Kanabidiol CBD – po svetu kot rečeno tudi prehransko dopolnilo v prosti prodaji –, ki ga te dni dobivajo malčki na pediatrični kliniki, je zato ali za vsak primer sintetičen. Rastline konoplje niti od daleč ni videl, ker je ta, kot rečeno, ostala v prvi skupini najbolj prepovedanih drog. Predvsem ga je premalo za vse, zato so v program vključili le najnujnejše primere. O rezultatih še ne morejo govoriti, pravi dr. David Neubauer s klinike, ker še nimajo dovolj izkušenj. Starši, ki so želeli svojim epileptičnim otrokom predvsem pomagati, so CBD že kupovali v Koloradu, čeprav so se zavedali, da so po naši zakonodaji s tem že lahko v prekršku. Po njihovih osebnih izkušnjah je CBD bolj učinkovit kot konvencionalna zdravila in nima negativnih stranskih učinkov, zato želijo lažji, predvsem pa povsem legalen dostop do te snovi. 

Po eni izmed razlag državnih uradnikov, ki pa ni bila nikoli uradno zapisana, kanabidiol ni opojna substanca, zato ga ni treba navajati v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog. Vendar pa je treba vedeti, opozarjajo starši, da prehransko dopolnilo z vsebnostjo naravnega CBD z veliko verjetnostjo vsebuje tudi, sicer zelo minimalne, količine THC. Druge države, ne pa tudi naša, dovoljujejo svojim proizvajalcem v dopolnilih od 0,2 pa celo do enega odstotka THC, in na trgu, tudi našem, je nešteto izdelkov iz konoplje, ki vsebujejo bodisi deklarirane ali pa celo nedeklarirane količine THC. Te količine so lahko tudi manjše od 0,2 odstotka, vendar pa je THC, če ni sintetičen in namenjen medicinski uporabi, v tej državi najstrožje prepovedan kot ekstrakt kriminalizirane konoplje. 

Predvsem pa, opozarjajo starši, izdelek, ki vsebuje THC, po naši zakonodaji ne more biti tretiran kot prehransko dopolnilo, ampak kot zdravilo, in ga torej ni mogoče legalno uvažati kot dopolnilo. Če pa bi že pristojna javna agencija tako odločila, a za zdaj ni, pa dopolnilo ni narejeno kot zdravilo z natančnimi indikacijami, da bi bilo primerno za zdravljenje tako težke bolezni, kot je epilepsija. Za starše epileptičnih otrok bo ostalo nedostopno tudi novo zdravilo epidolex, samo zato, ker je kot še nekaj drugih učinkovitih zdravil izdelano iz naravne konoplje. Čakamo odgovor ministrstva za zdravje.

Od nekdaj je zame konoplja predstavljala mladostniško zvedavost ali umetniški pripomoček pri ustvarjanju. Ker sama nisem nikoli kadila, se preizkušanja nisem nikoli lotila, saj mi misel na dim že sproža napade kašlja. V naši kulturi ima uporaba omenjene rastline negativni predznak, medtem, ko je alkohol dosegljiv na vsakem vogalu, ga nekateri ponujajo otroku, češ “poskusi malo’, ga skrivajo pred mladostniki, ki potem puščajo ostanke praznih steklenic na pločnikih in ko kasneje odrasla oseba postane odvisna od uživanja te substance, prejme iz strani družbe le pomilovanje.

Moj otrok s sila redkim sindromom, ki je po petih letih (po sili) živ in mu je statistika namenila le mesec dni ali v najboljšem možnem scenariju leto dni življenja, je zadnjo jesen iz svojega repertoarja črtal zdravilo za srce. Vedeti morate, da se je ta otrok rodil z dvema življenjsko pomembnima luknjicama in se za operacijo nisem nikoli odločila, ker so jo odsvetovali tako odlični strokovnjaki kot tudi moja preprosta logika. Ves čas pa je imela zdravila, ki so mi (to vem šele danes) predstavljala miselno berglo. Namreč, ko mi je otroški kirurg povedal, da tako nizke vrednosti, ki jih ima, nimajo nobenega vpliva na njeno srce in da je samo telo že našlo nove poti za delovanje, sem sprva pomislila, da mi bo brez dajanja zdravil sila težko.

Seveda sem zdravilo za epileptične napade odstranila sama nekaj dni po tem, ko sem jo gledala neprisotno, veliko manj odzivno in fizično precej utrujeno. Na lastno pest sem se odločila za manjše zlo. Nekaj manjših epileptičnih napadov bomo predihali skupaj, saj želim, da preostanek časa živih tako pristno, kot s svojim na videz šibkim telesom to zmore.

Zdravila v današnjem svetu pomenijo oprijemljivo varnost. To vidim pri babici, ki se s številom le teh na čase celo baha, kadar pa jo pospremim na kakšen zdravstveni pregled, pa se s svojimi vrstniki kar prereka, kdo ima večje število diagnoz ali kaj vse so že preživeli. Kot, da ne želijo biti zdravi in povsem brez njih.

Morate vedeti, da mi moja hči omogoča testiranje vseh mogočih terapij. Saj poznate tisti občutek, ko te neozdravljiva bolezen peha za samim preživetje, na drugi strani pa boš naredil vse, da boš življenje podaljšal vsaj še za kakšen dan. Tako sem ji kaj kmalu začela dodajati homeopatska zrna za to ali ono tegobo. Kako posmehljivo nanje gleda večina zdravnikov, vam ne bom opisovala. Prav tako sem ji eno obdobje dodajala Bachove kapljice v dobri veri, da bo njen duh postal bolj vedrega značaja in pravzaprav, ko mi je konoplja v obliki paste ponudila rezultate na mnogih nivojih (nekatere zdravilne učinke sama sploh nisem videla) sem vedela, da je na voljo zdravilo, ki dejansko zdravi.

Pozor pri nadaljevanju. Po mojem skromnem mnenju ne pričakovati, da bo omenjena rastlina pozdravila vse mogoče, čeprav ima res širok spekter; da boste čudežno ozdraveli, čeprav se mnogi zaradi nje vrnejo v novo življenje; vendar dejstvo, ki ga sama vidim pri lastnem otroku, pa je, da lahko pomaga, v kolikor je v telesu še kaj upanja in je duh pri volji za življenje samo.

V obdobju odkar je redna jemalka te črne smole, je motorično napredovala do te mere, da se lahko čudimo ne le domači, ampak prav tako strokovnjaki, ki z njo delajo. Vneta ušesa, ki so bila v enem obdobju njena stalnica, so s težavami prenehala. Ranice v predelu prstkov (tudi zaradi prekrvavitve) se ne pojavljajo več. Glavkom, ki ga pri odraslih zdravijo prav s THCjem, mi pa smo ji pripravili svečke z minimalnim deležem se ne slabša. Imam celo občutek, da vidi veliko bolje. Seže po predmetu, kar so bile prej samo sanje. Ga drži, vrže proč in naposled odrine tudi mojo roko, medtem, ko ji želim očistiti le njen nosek. 

To, da ima zavoljo refluksa blažilce za želodec v obliki zdravil je zanemarljivo. Dejstvo je, da ima na eno zimsko obdobje otrok, ki bi po napovedih moral bit nenehno bolan, le enkrat predpisan antibiotik. Kar je presenetljivo in konoplja v primeru moje drugorojenke ne le zdravi, temveč vzpodbudno (da ne rečem čudežno) vpliva na celotno njeno majhno telo.

Vse pozitivne in medicinsko že dokazane učinke te rastline lahko hitro najdete na spletu. Prav tako zgodbe, ki ponujajo upanje, in tudi na drugi strani pripovedi, da ima konoplja kot takšna velik pomen pri paliativni oskrbi in ponuja možnost, da človek umre v manjših bolečinah, lepše ali če lahko rečem ‘blaženo’, kot si nemara to želi vsak izmed nas. 

Jaz sem celo mnenja, da bi jo morali zaradi njenih psiholoških učinkov predpisovati vsem staršev kronično bolnih ali posebnih otrok (beri: otrok s posebnimi potrebami). Saj imajo siceršnja zdravila več stranskih kot dobrih učinkov. Ti zeleni listi, pa omogočajo le sprostitev, ki so obče gledano danes z zakonom prepovedati, medtem, ko alkohol z vsemi negativnimi posledicami sploh ni.

Ne rada primerjam naše zgodbe z drugimi in ne pričakujem čudežev, čeprav sem jim ob uporabi konoplje celo priča. Če pa me zaradi tega zapisa želite prijaviti Centru za socialno delo, pa vam sporočam, da njihove pomoči na najinih začetniških korakih nisem bila deležna, pa bi jo takrat veliko bolj potrebovala kot danes. 

Fantu ni pomoči, so menili zdravniki

Konopljina Smola Rak

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili standardizirane cvetne ali plodne vršičke konoplje. To trenutno v Sloveniji ni mogoče. Toda načrtovana sprememba uredbe še vedno ne bo rešila problema bolnikov in črnega trga, opozarjajo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namerava v kratkem spremeniti dostopnost konoplje v Sloveniji. V predlogu obravnave konoplje v medicinske namene namreč načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili različne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrate, po novem tudi standardizirane cvetne ali plodne vršičke. Vendar pa predlagana sprememba ne omogoča gojenja konoplje v medicinske namene. Prav tako tudi konoplja še vedno ostaja v skupini najnevarnejših mamil, med tem ko naj bi zgolj standardizirani cvet uvrstili v drugo skupino.

Predlagane spremembe uredbe so necelostne, opozarjajo v Mednarodnem inštitutu za kanabinoide (ICANNA), ki združuje strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz različnih držav. Te namreč v celoti ne upoštevajo sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo iz oktobra letos. Ta je namreč ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog ter da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile njeno uporabo v medicinske namene. Uredili naj bi tudi pravno podlago, ki bo v Sloveniji omogočila pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.

Zdaj lahko zdravnik v Sloveniji predpiše recept za magistralne (sintetične) pripravke s THC in CBD, kar se je letos zgodilo v 160 primerih.

Nova uredba glede uporabe konoplje v medicinske namene (če bo sprejeta v predlagani obliki) predpisuje, da bodo lahko bolniki dobili na zdravniški recept oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrakte, po novem tudi standardizirane vršičke. Z novo uredbo bo pravno omogočena uporaba standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena.

Zdravniki jih bodo lahko predpisovali na podlagi strokovnih smernic, ki jih bo pripravila stroka za posamezna področja, kot so npr. uporaba v pediatriji, nevrologiji, paliativni medicini in na drugih področjih.

To daje tudi možnost predpisovanja na zeleni recept, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica. S tem se uresničujejo tudi priporočila delovne skupine za uporabo kanabinoidov v medicini pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki pa termin medicinska konoplja tolmači nekoliko drugače, kot to izhaja iz predloga ministrstva.

Na ministrstvu so dobili 56 pripomb na predlog, do konca leta bodo pripravili nov osnutek, popravljen predlog pa bo šel v vladno obravnavo v januarju.

“Predlog ministrstva žal ne upošteva niti drugega sklepa (premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog), s čimer že v osnovi omejuje realizacijo tretjega sklepa, zagotovo kar se tiče v Sloveniji naravno pridelane konoplje, ki bi se lahko uporabila v medicinske namene,” poudarjajo v ICANNA.

Ministrstvo pa v zdajšnji obliki odpira vrata le določeno umetno gojeni konoplji oz. njenim vršičkom, takšna ureditev pa bi “prilila ogenj na že tako ali tako preveč zmedeno stanje, na kar iz svojega vidika opozarja tudi Generalna policijska uprava,” pravijo strokovnjaki in raziskovalci uporabe konoplje v medicini.

Na policiji opozarjajo, da je uvrstitev enake snovi v dve skupini nesprejemljiva in zato predlagajo uvrstitev konoplje v celoti v II. skupino drog, ne pa da to velja le za vršičke rastline, saj bi v nasprotnem primeru vedno znova morali ugotavljati, ali gre za del rastline, ki spada v I. ali v II. skupino.

Na inštitutu pa dodajajo, da pristop, ki ga je ubralo ministrstvo, ne rešuje problemov bolnikov niti črnega trga, na katerem ni zagotovljena kakovost, učinkovitost in varnost pripravkov, s tem pa zavirajo tudi gospodarski razvoj. Vprašanja uvoza pa bi lahko v nasprotnem primeru zamenjali z vprašanjem izvoza. Konoplja ima tako velik potencial, prav tako pa ni sporna tudi z okoljskega vidika, dodajajo. 

Z uresničitvijo sklepov parlamentarnega odbora in ob odpravi birokratskih ovir bi bili lahko v Sloveniji zaradi geografske danosti in interdisciplinarnega znanja na tem področju med vodilnimi državami. Če bi bili v Sloveniji bolj prilagodljivi in bi zaradi majhnosti vzpostavili bolj obvladljiv sistem, bi bila velika prednost, še opozarjajo strokovnjaki iz inštituta.

Ob zavzemanju za premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog, kamor spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini, v nižjo skupino, v III. skupino, kjer so srednje nevarne droge, ki se lahko uporabljajo v medicini, pa v ICANNA poudarjajo tudi pomen uporabe rastline konoplje. Njene naravne učinkovine imajo za razliko od njenih sintetičnih preparatov veliko večji terapevtski potencial, manj nezaželenih stranskih učinkov in večjo varnost. 

Gojenje konoplje (Cannabis Sativa L.) v industrijske namene je v Sloveniji že od leta 1999 dovoljeno na podlagi 9. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Omenjeni člen namreč določa, da se vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa L.) lahko gojita za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Na ministrstvu za zdravje so sprejeli odločitev, da rastlina konoplja ostaja v prvi skupini (med najnevarnejši mamili) predvsem zaradi dejstva, ker je najbolj razširjena med mladimi in jih tako želijo zaščititi.

“Po  podatkih različnih raziskav, npr. ESPAD, so mladi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, nad evropskim povprečjem glede uporabe različnih drog, tudi konoplje,” na očitke, zakaj so rastlino konopljo pustili v I. skupini, odgovarjajo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da so se nekatere države, ki so imele konopljo razvrščeno v nižjih skupinah, prav z razlogom sporočilnosti in tveganja za zdravje odločile, da konopljo premestijo nazaj v višje skupine.

Tudi na ICANNA poudarjajo, da je potrebno umestiti varovalke za zlorabe in da konoplja ni “čudežno zdravilo za vse tegobe”. Poudarjajo, da jo je v medicini potrebno uporabljati v “okvirih določenega bolnika in njegovih potreb, ob tem pa je potrebno pretehtati vsa tveganje in korist vseh razpoložljivih zdravil in učinkovin”.

Poudarjajo tudi, da “nesporno zloraba konoplje ni nedolžna”, vendar pa da v več tisočletni uporabi konoplje, ki je kljub (neučinkoviti) prepovedi najbolj razširjena droga na svetu, ni zabeležen niti en smrtni primer kot posledica neposrednega uživanja, med tem ko v nekaj desetletni uporabi sintetičnega THC-ja to ni tako.

Prerazvrstitev konoplje v celoti v tretjo skupino in ne v drugo, v kateri so že sedaj znatno nevarnejši THC, kokain, morfij, opij, metadon, pa bi rastlino, posledično bolnike in strokovnjake na tem področju, destigmatizirali, kar pa bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju njene uporabe, tudi poudarjajo na inštitutu.

Primerjava z ZDA: tam je uporaba konoplje v medicinske ali rekreativne namene trenutno dovoljena v 40 državah, v 13 od teh je dovoljena le uporaba skupine CBD kanabinoidov (CBD ali kanabidiol je najbolj zastopani kanabinoid v vršičkih oziroma trihomih vseh sort konoplje). Naravni CBD je povsem brez psihoaktivnih učinkov in v človekom telesu deluje tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Pridelujejo ga iz konopljine smole, ki jo pridobijo iz vršičkov medicinske (industrijske) konoplje).

V državah, kjer je konoplja legalizirana, v povprečju zdravnik na pacienta predpiše manj zdravil kot v državah, kjer je konoplje prepovedana:

»V zadnjih letih smo priča eksploziji znanja iz uporabe konoplje v medicinske namene. Silovit razvoj ponuja veliko različnih možnosti zdravstvene obravnave s konopljo. S sodelavci smo pripravili razvojno-raziskovalni projekt povezovanja raziskovanja, politike in prakse na tem področju. Naleteli smo predvsem na gluha ušesa, ignoranco,« pravi dr. Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ne samo to, da naš projekt ni zanimal politike, celo stroka je menila, da ni prioriteten. Prepričan je, da »uredba ne upošteva vseh trenutno najboljših, razumnih in nedvoumnih dokazov za odločanje v korist bolnikov in javnega zdravja«.

Kot lahko preberete v Konopljini Izdelki je konoplja zelo pomembna za zdravljenje v medicini.

Pri katerih kožnih težavah pomaga konoplja?