CBD Smola – Cvet

Pri nas pa Cvet, rastlina konoplja (cvet) in njeni izvlečki še naprej ostajajo tudi v prvi skupini prepovedanih drog, zato bo gojenje konoplje in samozdravljenje, ki je v Sloveniji postalo dokaj razširjeno, še naprej prepovedano. Prav zaradi tega so uporabniki medicinske konoplje pa tudi nekateri strokovnjaki z uredbo nezadovoljni; tudi zato, ker politika pri odločanju ne upošteva njihovih predlogov.

Dolg spisek zdravilnih učinkov

Kanabinoidi in epilepsija: Ker je konoplja na seznamu prepovedanih drog, so stigmatizirani tudi njeni zdravilni izvlečki.

Ljubljana – Nekaj otrok na pediatrični kliniki, ki bolehajo za epilepsijo, je pred kratkim v okviru posebne študije začelo poskusno prejemati kanabidiol (CBD). Starši otrok z velikim upanjem spremljajo poskus zdravljenja, hkrati pa so jezni, da ima izvleček konoplje zaradi zakonodajne zmešnjave pri nas nerazčiščen pravni status.

Veliko indicev kaže, da lahko CBD uspešno zmanjšuje število epileptičnih napadov. Epilepsija ali božjast je bolezen nevroloških motenj, ki povzročajo epileptične napade. Ni je mogoče pozdraviti, lahko pa je število napadov zmanjšati in nadzorovati z zdravili. Prvi odzivi malčkov na jemanje CBD so, kot pravijo starši nekaterih, s katerimi smo se pogovarjali, menda precej obetavni. Žal pa zdravila ni dovolj za vse, hkrati pa učinkovine ni mogoče kupiti v prosti prodaji, čeprav CBD nima psihoaktivnih učinkov, kakršne povzroča THC, najbolj znana psihoaktivna snov iz konoplje. 

Posedovanje CBD, ki ga po svetu in v Evropi prodajajo prosto kot prehransko dopolnilo, je namreč v Sloveniji lahko v navzkrižju z zakonodajo. Tako kot je v nasprotju z zakonom posedovanje marihuane. Pri nas so namreč rastlina konoplja ter njene smole, ekstrakti in tinkture še vedno na seznamu drog, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne smejo uporabljati niti v medicini. Zato je naravni CBD, ki obeta še bolj blagodejne učinke v zdravstveni rabi, ne le pri epileptikih, kot do pred kratkim najbolj raziskani THC, lahko prepovedan. Ni pa nujno, razlage so različne in nadvse zapletene, zakonodajalec, ministrstvo za zdravje pa molči. 

Drugače je s THC, najbolj znanim kanabinoidom konoplje, zaradi katerega je nekoč zdravilna in vsestransko koristna rastlina postala kriminalizirana. Vlada je THC, ki ga v številnih državah raziskujejo kot potencialno zdravilo za več vrst rakavih obolenj, na pritisk javnosti in bolnikov z enovrstičnim popravkom uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog lani poleti premaknila iz popolnoma kriminalizirane cone pod okrilje medicine. 

S tem je država sicer zdravnikom in pacientom omogočila legalno rabo THC, ki ga je največ v medicinski marihuani, a je ta kot smola ali izvleček marihuane še vedno na seznamu najstrože prepovedanih drog. Hkrati z njo je država zaprla vrata tudi drugim za zdravje potencialno koristnim izvlečkom konoplje, predvsem pa vsestranskim sinergijskim učinkom te zdravilne zeli.

V zdravstvene namene je torej zdaj dovoljen samo sintetični THC, na indeksu prepovedanih je ostal tudi kanabinol (CBN), čeprav je njegov psihoaktivni vpliv desetkrat manjši od THC. Naravni CBD, ki je povsem brez psihoaktivnih učinkov, pa ima pravno zelo kočljiv status, čeprav deluje v človekovem telesu tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Kot pravi raziskovalka Tanja Bagar, doktorica biomedicine, ta dva kanabinoida aktivirata različne receptorje v človekovem telesu, zato tudi povsem različno učinkujeta. CBD se je, pravi, izkazal za zelo dobrega kandidata za zdravljenje različnih avtoimunskih stanj in malignih obolenj, pri katerih je porušen imunski sistem. Ima tudi izjemno protivnetno delovanje, kar je obetavno tudi za razna kronična vnetna obolenja ter nevroprotektivne lastnosti, ki so ključne pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni, revmatoidnem artritisu ipd. Antikonvulzivne lastnosti skupaj z cerebroprotektivnimi kažejo tudi izjemen potencial pri trdovratnih epilepsijah, še ugotavlja raziskovalka. (Krajši pogovor s Tanjo Bagar bomo objavili v četrtkovi prilogi Znanost.)

To, da so zakonodajalci s spremembo uredbe omogočili predvsem odmerke zdravila na podlagi THC, ne pa dekriminalizacije cele rastline, se zdi sporno tudi specialistu socialne medicine Dušanu Nolimalu z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ugotavlja, da način prohibicije konoplje, kakršnega dopušča slovenska vlada, v svetu že opuščajo. Odmerki zdravila samo na podlagi THC, ki jih dovoljuje slovenska uredba, bodo, kot meni, lahko bolj nevarni, kot bi bili medicinsko predpisani in farmacevtsko nadzorovani odmerki rastline konoplje. S prispodobo bi lahko rekli, da so s to uredbo uradniki minstrstva za zdravje na cesto spustili tudi dirkalnik brez zavor, če v zdravilu ne bo kanabinoidnega sodelovanja THC in CBD, še dodaja Nolimal.

Kanabidiol CBD – po svetu kot rečeno tudi prehransko dopolnilo v prosti prodaji –, ki ga te dni dobivajo malčki na pediatrični kliniki, je zato ali za vsak primer sintetičen. Rastline konoplje niti od daleč ni videl, ker je ta, kot rečeno, ostala v prvi skupini najbolj prepovedanih drog. Predvsem ga je premalo za vse, zato so v program vključili le najnujnejše primere. O rezultatih še ne morejo govoriti, pravi dr. David Neubauer s klinike, ker še nimajo dovolj izkušenj. Starši, ki so želeli svojim epileptičnim otrokom predvsem pomagati, so CBD že kupovali v Koloradu, čeprav so se zavedali, da so po naši zakonodaji s tem že lahko v prekršku. Po njihovih osebnih izkušnjah je CBD bolj učinkovit kot konvencionalna zdravila in nima negativnih stranskih učinkov, zato želijo lažji, predvsem pa povsem legalen dostop do te snovi. 

Po eni izmed razlag državnih uradnikov, ki pa ni bila nikoli uradno zapisana, kanabidiol ni opojna substanca, zato ga ni treba navajati v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog. Vendar pa je treba vedeti, opozarjajo starši, da prehransko dopolnilo z vsebnostjo naravnega CBD z veliko verjetnostjo vsebuje tudi, sicer zelo minimalne, količine THC. Druge države, ne pa tudi naša, dovoljujejo svojim proizvajalcem v dopolnilih od 0,2 pa celo do enega odstotka THC, in na trgu, tudi našem, je nešteto izdelkov iz konoplje, ki vsebujejo bodisi deklarirane ali pa celo nedeklarirane količine THC. Te količine so lahko tudi manjše od 0,2 odstotka, vendar pa je THC, če ni sintetičen in namenjen medicinski uporabi, v tej državi najstrožje prepovedan kot ekstrakt kriminalizirane konoplje. 

Predvsem pa, opozarjajo starši, izdelek, ki vsebuje THC, po naši zakonodaji ne more biti tretiran kot prehransko dopolnilo, ampak kot zdravilo, in ga torej ni mogoče legalno uvažati kot dopolnilo. Če pa bi že pristojna javna agencija tako odločila, a za zdaj ni, pa dopolnilo ni narejeno kot zdravilo z natančnimi indikacijami, da bi bilo primerno za zdravljenje tako težke bolezni, kot je epilepsija. Za starše epileptičnih otrok bo ostalo nedostopno tudi novo zdravilo epidolex, samo zato, ker je kot še nekaj drugih učinkovitih zdravil izdelano iz naravne konoplje. Čakamo odgovor ministrstva za zdravje.

Konopljina Smola 2015

Zdravljenje s konopljo in njenimi derivati je po nekaterih državah že razširjeno, v Sloveniji naj bi ga dokončno uvedli do konca tega leta. Že zdaj pa se lahko bolniki zdravijo s konopljinimi pripravki, ki jih dobijo na beli recept.

Največ izkušenj imajo na onkološkem inštitutu, kjer je zdravljenje tudi najbolj vpeljano, saj imajo na oddelku za paliativo na tem področju že izkušnje. Pojasnila v zvezi z zdravljenjem z medicinsko konopljo je v oddaji Ambulanta 202 podal Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Brezupno pogumna je morala biti mati, da se je odločila poskusiti s konopljinim oljem. “Ker je bilo moje početje nezakonito, me je bilo strah, da me bodo ločili od umirajočega sina ali da mi bo socialna služba zaradi konopljinega olja prepovedala stike z Derynovim mlajšim bratom Dylanom. Ampak morala sem vsaj poskusiti,” je Callie razkrila težave in dvome, s katerimi se je soočala.

Na prvem izobraževanju so zdravnikom pojasnili, kako predpisovati pripravke, vendar Krek opozarja, da je v praksi to včasih težko izvesti. Ob predpisovanju konopljinih zdravil mora zdravnik običajno zmanjšati količine drugih zdravil, ki jih mora tudi zelo dobro poznati zaradi interakcije z dronabinolom in CBD-jem. Po izkušnjah iz Kanade, Kolorada in drugih držav verjetno večina zdravnikov tovrstnih pripravkov in zdravil ne bo predpisovala. Na začetku je tudi nemogoče izobraziti vso zdravniško stroko, zato bodo nekateri zdravniki podali pacientom informacije, na koga se lahko obrnejo pri zdravljenju z medicinsko konopljo.

“Veliko pričakujemo od klinik, razširjenih strokovnih kolegijev, da bodo terapijo skušali uvesti na svoje področje in določili tudi indikacije. Na podlagi tega bomo v Sloveniji dobili nabor indikacij, ki bodo veljale za zdravljenje s temi preparati.”

Krek predlaga, da tisti, ki že uporabljajo konopljine preparate, to povejo zdravniku, ker je pomembno, kaj jemljejo poleg obstoječih zdravil, ki jih ne smejo opustiti. »Imamo tudi izkušnje s smrtnim izidom, ko so ljudje prenehali redno terapijo, ker so verjeli, da se bodo pozdravili s konopljo. Pacientom predlagam, da zaradi jemanja konopljinih pripravkov ali zdravil ne opustijo terapije, ki jim jo je predpisal njihov zdravnik. To ni zdravilo, ki bi ga lahko vsak uporabljal,« je poudaril Krek. Narobe je to, da je dobila konoplja status zdravila, ki pozdravi popolnoma vse bolezni in deluje preventivno, kar pa seveda ne drži.

Na beli recept lahko trenutno dobite smolo, kapljice in svečke, medtem ko vršičkov v naših lekarnah še ni na voljo. “Ključno je, da dobi bolnik konopljo, ki je dejansko vzgojena za zdravljenje. Večina konoplje, ki se kupuje na črnem trgu, to ni. Po navadi za hitrejšo rast uporabljajo marsikaj. To, kar kupijo bolniki na črnem trgu, nima nobene dokumentacije, da bi vedeli, kaj dejansko plačajo. Ne vejo, ali so zraven še kakšne druge substance, na primer težke kovine, saj to na črnem trgu ni nadzorovano,” je pojasnil Krek.

Trenutno je vse samoplačniško, vendar »so imeli sestanek z zavarovalnico, kjer so se pogovarjali o tem, da bi ta zdravila krilo zdravstveno zavarovanje. Zdravniki naj bi paciente informirali o tem, na koga naj se obrnejo, da bodo ob določenih indikacijah zdravila tudi dobili.«

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili standardizirane cvetne ali plodne vršičke konoplje. To trenutno v Sloveniji ni mogoče. Toda načrtovana sprememba uredbe še vedno ne bo rešila problema bolnikov in črnega trga, opozarjajo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namerava v kratkem spremeniti dostopnost konoplje v Sloveniji. V predlogu obravnave konoplje v medicinske namene namreč načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili različne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrate, po novem tudi standardizirane cvetne ali plodne vršičke. Vendar pa predlagana sprememba ne omogoča gojenja konoplje v medicinske namene. Prav tako tudi konoplja še vedno ostaja v skupini najnevarnejših mamil, med tem ko naj bi zgolj standardizirani cvet uvrstili v drugo skupino.

Predlagane spremembe uredbe so necelostne, opozarjajo v Mednarodnem inštitutu za kanabinoide (ICANNA), ki združuje strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz različnih držav. Te namreč v celoti ne upoštevajo sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo iz oktobra letos. Ta je namreč ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog ter da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile njeno uporabo v medicinske namene. Uredili naj bi tudi pravno podlago, ki bo v Sloveniji omogočila pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.

Zdaj lahko zdravnik v Sloveniji predpiše recept za magistralne (sintetične) pripravke s THC in CBD, kar se je letos zgodilo v 160 primerih.

Nova uredba glede uporabe konoplje v medicinske namene (če bo sprejeta v predlagani obliki) predpisuje, da bodo lahko bolniki dobili na zdravniški recept oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrakte, po novem tudi standardizirane vršičke. Z novo uredbo bo pravno omogočena uporaba standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena.

Zdravniki jih bodo lahko predpisovali na podlagi strokovnih smernic, ki jih bo pripravila stroka za posamezna področja, kot so npr. uporaba v pediatriji, nevrologiji, paliativni medicini in na drugih področjih.

To daje tudi možnost predpisovanja na zeleni recept, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica. S tem se uresničujejo tudi priporočila delovne skupine za uporabo kanabinoidov v medicini pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki pa termin medicinska konoplja tolmači nekoliko drugače, kot to izhaja iz predloga ministrstva.

Na ministrstvu so dobili 56 pripomb na predlog, do konca leta bodo pripravili nov osnutek, popravljen predlog pa bo šel v vladno obravnavo v januarju.

“Predlog ministrstva žal ne upošteva niti drugega sklepa (premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog), s čimer že v osnovi omejuje realizacijo tretjega sklepa, zagotovo kar se tiče v Sloveniji naravno pridelane konoplje, ki bi se lahko uporabila v medicinske namene,” poudarjajo v ICANNA.

Ministrstvo pa v zdajšnji obliki odpira vrata le določeno umetno gojeni konoplji oz. njenim vršičkom, takšna ureditev pa bi “prilila ogenj na že tako ali tako preveč zmedeno stanje, na kar iz svojega vidika opozarja tudi Generalna policijska uprava,” pravijo strokovnjaki in raziskovalci uporabe konoplje v medicini.

Na policiji opozarjajo, da je uvrstitev enake snovi v dve skupini nesprejemljiva in zato predlagajo uvrstitev konoplje v celoti v II. skupino drog, ne pa da to velja le za vršičke rastline, saj bi v nasprotnem primeru vedno znova morali ugotavljati, ali gre za del rastline, ki spada v I. ali v II. skupino.

Na inštitutu pa dodajajo, da pristop, ki ga je ubralo ministrstvo, ne rešuje problemov bolnikov niti črnega trga, na katerem ni zagotovljena kakovost, učinkovitost in varnost pripravkov, s tem pa zavirajo tudi gospodarski razvoj. Vprašanja uvoza pa bi lahko v nasprotnem primeru zamenjali z vprašanjem izvoza. Konoplja ima tako velik potencial, prav tako pa ni sporna tudi z okoljskega vidika, dodajajo. 

Z uresničitvijo sklepov parlamentarnega odbora in ob odpravi birokratskih ovir bi bili lahko v Sloveniji zaradi geografske danosti in interdisciplinarnega znanja na tem področju med vodilnimi državami. Če bi bili v Sloveniji bolj prilagodljivi in bi zaradi majhnosti vzpostavili bolj obvladljiv sistem, bi bila velika prednost, še opozarjajo strokovnjaki iz inštituta.

Ob zavzemanju za premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog, kamor spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini, v nižjo skupino, v III. skupino, kjer so srednje nevarne droge, ki se lahko uporabljajo v medicini, pa v ICANNA poudarjajo tudi pomen uporabe rastline konoplje. Njene naravne učinkovine imajo za razliko od njenih sintetičnih preparatov veliko večji terapevtski potencial, manj nezaželenih stranskih učinkov in večjo varnost. 

Gojenje konoplje (Cannabis Sativa L.) v industrijske namene je v Sloveniji že od leta 1999 dovoljeno na podlagi 9. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Omenjeni člen namreč določa, da se vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa L.) lahko gojita za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Na ministrstvu za zdravje so sprejeli odločitev, da rastlina konoplja ostaja v prvi skupini (med najnevarnejši mamili) predvsem zaradi dejstva, ker je najbolj razširjena med mladimi in jih tako želijo zaščititi.

“Po  podatkih različnih raziskav, npr. ESPAD, so mladi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, nad evropskim povprečjem glede uporabe različnih drog, tudi konoplje,” na očitke, zakaj so rastlino konopljo pustili v I. skupini, odgovarjajo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da so se nekatere države, ki so imele konopljo razvrščeno v nižjih skupinah, prav z razlogom sporočilnosti in tveganja za zdravje odločile, da konopljo premestijo nazaj v višje skupine.

Tudi na ICANNA poudarjajo, da je potrebno umestiti varovalke za zlorabe in da konoplja ni “čudežno zdravilo za vse tegobe”. Poudarjajo, da jo je v medicini potrebno uporabljati v “okvirih določenega bolnika in njegovih potreb, ob tem pa je potrebno pretehtati vsa tveganje in korist vseh razpoložljivih zdravil in učinkovin”.

Poudarjajo tudi, da “nesporno zloraba konoplje ni nedolžna”, vendar pa da v več tisočletni uporabi konoplje, ki je kljub (neučinkoviti) prepovedi najbolj razširjena droga na svetu, ni zabeležen niti en smrtni primer kot posledica neposrednega uživanja, med tem ko v nekaj desetletni uporabi sintetičnega THC-ja to ni tako.

Prerazvrstitev konoplje v celoti v tretjo skupino in ne v drugo, v kateri so že sedaj znatno nevarnejši THC, kokain, morfij, opij, metadon, pa bi rastlino, posledično bolnike in strokovnjake na tem področju, destigmatizirali, kar pa bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju njene uporabe, tudi poudarjajo na inštitutu.

Primerjava z ZDA: tam je uporaba konoplje v medicinske ali rekreativne namene trenutno dovoljena v 40 državah, v 13 od teh je dovoljena le uporaba skupine CBD kanabinoidov (CBD ali kanabidiol je najbolj zastopani kanabinoid v vršičkih oziroma trihomih vseh sort konoplje). Naravni CBD je povsem brez psihoaktivnih učinkov in v človekom telesu deluje tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Pridelujejo ga iz konopljine smole, ki jo pridobijo iz vršičkov medicinske (industrijske) konoplje).

V državah, kjer je konoplja legalizirana, v povprečju zdravnik na pacienta predpiše manj zdravil kot v državah, kjer je konoplje prepovedana:

Od nekdaj je zame konoplja predstavljala mladostniško zvedavost ali umetniški pripomoček pri ustvarjanju. Ker sama nisem nikoli kadila, se preizkušanja nisem nikoli lotila, saj mi misel na dim že sproža napade kašlja. V naši kulturi ima uporaba omenjene rastline negativni predznak, medtem, ko je alkohol dosegljiv na vsakem vogalu, ga nekateri ponujajo otroku, češ “poskusi malo’, ga skrivajo pred mladostniki, ki potem puščajo ostanke praznih steklenic na pločnikih in ko kasneje odrasla oseba postane odvisna od uživanja te substance, prejme iz strani družbe le pomilovanje.

Moj otrok s sila redkim sindromom, ki je po petih letih (po sili) živ in mu je statistika namenila le mesec dni ali v najboljšem možnem scenariju leto dni življenja, je zadnjo jesen iz svojega repertoarja črtal zdravilo za srce. Vedeti morate, da se je ta otrok rodil z dvema življenjsko pomembnima luknjicama in se za operacijo nisem nikoli odločila, ker so jo odsvetovali tako odlični strokovnjaki kot tudi moja preprosta logika. Ves čas pa je imela zdravila, ki so mi (to vem šele danes) predstavljala miselno berglo. Namreč, ko mi je otroški kirurg povedal, da tako nizke vrednosti, ki jih ima, nimajo nobenega vpliva na njeno srce in da je samo telo že našlo nove poti za delovanje, sem sprva pomislila, da mi bo brez dajanja zdravil sila težko.

Seveda sem zdravilo za epileptične napade odstranila sama nekaj dni po tem, ko sem jo gledala neprisotno, veliko manj odzivno in fizično precej utrujeno. Na lastno pest sem se odločila za manjše zlo. Nekaj manjših epileptičnih napadov bomo predihali skupaj, saj želim, da preostanek časa živih tako pristno, kot s svojim na videz šibkim telesom to zmore.

Zdravila v današnjem svetu pomenijo oprijemljivo varnost. To vidim pri babici, ki se s številom le teh na čase celo baha, kadar pa jo pospremim na kakšen zdravstveni pregled, pa se s svojimi vrstniki kar prereka, kdo ima večje število diagnoz ali kaj vse so že preživeli. Kot, da ne želijo biti zdravi in povsem brez njih.

Morate vedeti, da mi moja hči omogoča testiranje vseh mogočih terapij. Saj poznate tisti občutek, ko te neozdravljiva bolezen peha za samim preživetje, na drugi strani pa boš naredil vse, da boš življenje podaljšal vsaj še za kakšen dan. Tako sem ji kaj kmalu začela dodajati homeopatska zrna za to ali ono tegobo. Kako posmehljivo nanje gleda večina zdravnikov, vam ne bom opisovala. Prav tako sem ji eno obdobje dodajala Bachove kapljice v dobri veri, da bo njen duh postal bolj vedrega značaja in pravzaprav, ko mi je konoplja v obliki paste ponudila rezultate na mnogih nivojih (nekatere zdravilne učinke sama sploh nisem videla) sem vedela, da je na voljo zdravilo, ki dejansko zdravi.

Pozor pri nadaljevanju. Po mojem skromnem mnenju ne pričakovati, da bo omenjena rastlina pozdravila vse mogoče, čeprav ima res širok spekter; da boste čudežno ozdraveli, čeprav se mnogi zaradi nje vrnejo v novo življenje; vendar dejstvo, ki ga sama vidim pri lastnem otroku, pa je, da lahko pomaga, v kolikor je v telesu še kaj upanja in je duh pri volji za življenje samo.

V obdobju odkar je redna jemalka te črne smole, je motorično napredovala do te mere, da se lahko čudimo ne le domači, ampak prav tako strokovnjaki, ki z njo delajo. Vneta ušesa, ki so bila v enem obdobju njena stalnica, so s težavami prenehala. Ranice v predelu prstkov (tudi zaradi prekrvavitve) se ne pojavljajo več. Glavkom, ki ga pri odraslih zdravijo prav s THCjem, mi pa smo ji pripravili svečke z minimalnim deležem se ne slabša. Imam celo občutek, da vidi veliko bolje. Seže po predmetu, kar so bile prej samo sanje. Ga drži, vrže proč in naposled odrine tudi mojo roko, medtem, ko ji želim očistiti le njen nosek. 

To, da ima zavoljo refluksa blažilce za želodec v obliki zdravil je zanemarljivo. Dejstvo je, da ima na eno zimsko obdobje otrok, ki bi po napovedih moral bit nenehno bolan, le enkrat predpisan antibiotik. Kar je presenetljivo in konoplja v primeru moje drugorojenke ne le zdravi, temveč vzpodbudno (da ne rečem čudežno) vpliva na celotno njeno majhno telo.

Vse pozitivne in medicinsko že dokazane učinke te rastline lahko hitro najdete na spletu. Prav tako zgodbe, ki ponujajo upanje, in tudi na drugi strani pripovedi, da ima konoplja kot takšna velik pomen pri paliativni oskrbi in ponuja možnost, da človek umre v manjših bolečinah, lepše ali če lahko rečem ‘blaženo’, kot si nemara to želi vsak izmed nas. 

Jaz sem celo mnenja, da bi jo morali zaradi njenih psiholoških učinkov predpisovati vsem staršev kronično bolnih ali posebnih otrok (beri: otrok s posebnimi potrebami). Saj imajo siceršnja zdravila več stranskih kot dobrih učinkov. Ti zeleni listi, pa omogočajo le sprostitev, ki so obče gledano danes z zakonom prepovedati, medtem, ko alkohol z vsemi negativnimi posledicami sploh ni.

Ne rada primerjam naše zgodbe z drugimi in ne pričakujem čudežev, čeprav sem jim ob uporabi konoplje celo priča. Če pa me zaradi tega zapisa želite prijaviti Centru za socialno delo, pa vam sporočam, da njihove pomoči na najinih začetniških korakih nisem bila deležna, pa bi jo takrat veliko bolj potrebovala kot danes. 

Kanabidiol ni opojna substanca

Konopljina Smola Preventiva

Konec marca so angleški mediji objavili zgodbo o danes sedemnajstletnem dečku, ki bi bil pokojen že tri leta, če mu mati ne bi skrivoma, potem ko je njegov zdravnik že obupal, začela dajati konopljinega olja. Uradna medicina je bila prepričana, da bo deček, ki je od desetega leta bolehal za levkemijo, umrl. Za Derynom so bile štiri neuspešne presaditve kostnega mozga, številna obsevanja, pogosto je trpel neznosne bolečine. Zbolel je, ko mu je bilo deset let. Ko je na torti upihnil štirinajsto svečko, se je, potem ko je nemočen ležal na bolniški postelji, zdelo, da je z njim konec. Zdravniki so obupali. Po štirinajstem rojstnem dnevu je Deryn v hoscipu (v hiši za pomoč umirajočim, op. p.) čakal, da bo umrl. Še sam je izgubil upanje, čeravno je bil poprej zelo optimističen glede ozdravitve in je tolažil naju z možem, se spominja mati Callie Blackwell (37 let).

Ker nismo imeli ničesar več izgubiti, sva se s soprogom Simonom v obupu odločila, da umirajočemu sinu dava konopljino olje; če ne zaradi drugega, zato da mu omiliva bolečine, je nadaljevala Callie. Potem pa se je zgodilo popolno presenečenje. Praktično takoj se je počutil bolje, sinovo zdravstveno stanje se je izboljševalo iz dneva v dan. Po tednu dni se je zacelila njegova dolgo inficirana roka. Danes je Deryn zdrav sedemnajstletnik, ki uživa v življenju. Ne trdim, da mu je konoplja ozdravila raka ali da je čudežno zdravilo. Dejstvo pa je, da je konopljino olje pomagalo Derynu. Zato ni nič narobe, če se javno sprašujem, ali bi lahko pomagalo tudi drugim, ki so zboleli za navidez neozdravljivo boleznijo.

Brezupno pogumna je morala biti mati, da se je odločila poskusiti s konopljinim oljem. Ker je bilo moje početje nezakonito, me je bilo strah, da me bodo ločili od umirajočega sina ali da mi bo socialna služba zaradi konopljinega olja prepovedala stike z Derynovim mlajšim bratom Dylanom. Ampak morala sem vsaj poskusiti, je Callie razkrila težave in dvome, s katerimi se je soočala.

Deryn, ki sicer boleha za blago obliko avtizma, je bil do desetega leta zdrav fant, potem ga je napadel rak krvi. Odstranili so mu kancerogene mandlje, zdravniki pa so nad njim obupavali, ker menda tako agresivne oblike levkemije še niso zaznali. A že po nekaj mesecih ilegalne terapije se je dečkova krvna slika tako izboljšala, da je danes zdrav najstnik, poln veselja do življenja – in najraje kuha. Mati je o travmatični izkušnji s srečnim koncem napisala knjigo (na prodaj je od 6. aprila), ker so se začeli javljati ljudje s podobno hudo bolnimi otroki, ki so me prosili za nasvete. Zapisala sem svoje izkušnje, da bi jim pomagala. Deryn je ozdravel zaradi konopljinega olja, morda lahko še kdo.

Evforijo o čudodelnosti konopljinega olja so prizemljili nekateri ugledni britanski onkologi, češ da ta dogodek ničesar konkretnega ne dokazuje, bo pa sprožil dodatne raziskave o učinkih konoplje na zdravljenje različnih vrst raka. Prejšnje laboratorijske raziskave so pokazale, da ima kanabis različne učinke na različne tipe rakavih celic, nič pa še ni dorečenega, ugotavlja Emma Smith, strokovnjakinja z britanskega inštituta za raziskavo raka. Novica je čudovita, ali je dečku res pomagala prav konoplja, pa ne moremo zagotovo trditi. Obstajajo srečne zgodbe, kot je Derynova, so pa tudi druge, v katerih kanabis bolnikom ni pomagal.

Konopljine kapljice, olje, smola, vršički, semena so vse bolj zaželeni med ljudmi. Ponudba (zlasti spletna) se je sprostila po vladni uredbi, ki je izšla konec marca in omogoča uporabo konoplje v medicinske namene. Konopljo kot zdravilo so torej mnogi prodajali že prej, ampak nezakonito. Doslej so lahko bolniki na zdravniški recept v lekarni dobili le sintezne in naravne ekstrakte konoplje, po novem bodo lahko tudi naravne konopljine vršičke. Baje se slovenski zdravniki pospešeno izobražujejo o zdravilnih učinkih konoplje. Upamo, da bomo do konca leta tudi v prakso uvedli zdravljenje s konopljo, se nadeja Milan Krek z nacionalnega inštituta za zdravje.

Pri gojenju industrijske konoplje ne uporabljajo herbicidov, s katerimi bi uničevali plevel, ker raste tako hitro, da ji plevel ne more naslediti. Raste kot konoplja je starodavni rek, na katerega smo sicer – ob škatlicah s farmacevtskimi zdravili – nekoliko pozabili. Konoplja ne privlači škodljivcev in žuželk, zato ne potrebuje insekticidov. Rastlina je nezahtevna, zraste na vsaki zemlji in je izjemno odporna. Tudi sušo izjemno dobro prenaša. 

Izkušnje iz tujine kažejo, pravijo slovenski izvedenci za konopljo, da večina zdravnikov ne bo predpisovala konoplje kot zdravila, bodo pa napotili paciente k tistim zdravnikom, ki jo bodo. Krek opozarja, da je pri nas konoplja dobila status zdravila za vse težave, kar pa ne bo držalo. Zdravi potemtakem že, ampak ne vsega. Uporaba konoplje v medicinske namene je legalizirana v številnih evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemske, Romunija …) in v vse več ameriških zveznih državah (tudi v tako imenovane rekreacijske namene).

Na recept se bo izdajala navadna ali industrijska konoplja (Cannabis sativa L.), ki vsebuje minimalen delež THC-ja (pod 0,2 odstotka), zaradi katerega kanabis uživajo kot rekreativno drogo. Konopljino olje lahko uživate surovo (olje, smola) ali pa v kapsulah, baje glede učinka ni bistvene razlike. Lahko ga pijete z žličko, tudi kot dodatek čaju, ali pa ga uporabite v kulinariki – v solatah, smutijih, kombinirati ga je mogoče z jogurtom in kosmiči, omakami in drugimi jedmi. Semena tega superživila vsebujejo beljakovine (do 30 odstotkov) z 21 vrstami aminokislin. Priporočajo jih posameznikom, ki ne uživajo živil živalskega izvora. Konopljini proteini so zatorej vse bolj pogosto na jedilniku športnikov in veganov.

Prvi zapisi o gojenju konoplje segajo dvanajst tisoč let v zgodovino.
Kanabidol (CBD) v industrijski konoplji zdravi (blaži) artritis, kronične bolečine, multiplo sklerozo, raka, epilepsijo, Alzheimerjevo bolezen, sladkorno bolezen, demenco … Kitajska je največja proizvajalka industrijske konoplje. Od uživanja konoplje bi človek sicer umrl, če bi je užil 18 kilogramov. Uradna onkološka stroka (tudi slovenska) zagovarja stališče, da uporaba konopljinih pripravkov za zdravljene raka ni dokazana.

Če malo pobrskate po spletu, boste brž informirani, da se je konopljino olje izkazalo za odlično zdravilo pri mnogih boleznih. Potencialno pomaga pri vnetnih obolenjih, izboljšuje imunski sitem, varuje pred boleznimi srca in ožilja, znižuje raven sladkorja v krvi, zmanjšuje tveganje za zamašitev arterij, zavira rast nekaterih tumorjev (rakavih celic), blaži luskavico, omili duševno tesnobo. Pozitivni učinki konoplje so se pokazali pri zdravljenju bolnikov z rakom in multiplo sklerozo, pri epilepsiji (zlasti otroški), glavkomu, pri paliativni oskrbi …

Konoplja vsebuje kanabidol CBD, ki učinkuje na periferno živčevje in krepi človekov imunski sistem. Ne povzroča omame kot THC (psihoaktivna snov, ki zadene) in ima širok spekter medicinske uporabe. Ker je močan antipsihotik, je uporaben pri pacientih s psihozami in shizofrenijo.

»V zadnjih letih smo priča eksploziji znanja iz uporabe konoplje v medicinske namene. Silovit razvoj ponuja veliko različnih možnosti zdravstvene obravnave s konopljo. S sodelavci smo pripravili razvojno-raziskovalni projekt povezovanja raziskovanja, politike in prakse na tem področju. Naleteli smo predvsem na gluha ušesa, ignoranco,« pravi dr. Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ne samo to, da naš projekt ni zanimal politike, celo stroka je menila, da ni prioriteten. Prepričan je, da »uredba ne upošteva vseh trenutno najboljših, razumnih in nedvoumnih dokazov za odločanje v korist bolnikov in javnega zdravja«.

Kot lahko preberete v Konopljini Izdelki je konoplja zelo pomembna za zdravljenje v medicini.

Kanabidiol ni opojna substanca