Konopljini Izdelki – Konopljina Smola Nakup

Kanabidiol ni opojna substanca

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili standardizirane cvetne ali plodne vršičke konoplje. To trenutno v Sloveniji ni mogoče. Toda načrtovana sprememba uredbe še vedno ne bo rešila problema bolnikov in črnega trga, opozarjajo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namerava v kratkem spremeniti dostopnost konoplje v Sloveniji. V predlogu obravnave konoplje v medicinske namene namreč načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili različne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrate, po novem tudi standardizirane cvetne ali plodne vršičke. Vendar pa predlagana sprememba ne omogoča gojenja konoplje v medicinske namene. Prav tako tudi konoplja še vedno ostaja v skupini najnevarnejših mamil, med tem ko naj bi zgolj standardizirani cvet uvrstili v drugo skupino.

Predlagane spremembe uredbe so necelostne, opozarjajo v Mednarodnem inštitutu za kanabinoide (ICANNA), ki združuje strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz različnih držav. Te namreč v celoti ne upoštevajo sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo iz oktobra letos. Ta je namreč ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog ter da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile njeno uporabo v medicinske namene. Uredili naj bi tudi pravno podlago, ki bo v Sloveniji omogočila pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.

Zdaj lahko zdravnik v Sloveniji predpiše recept za magistralne (sintetične) pripravke s THC in CBD, kar se je letos zgodilo v 160 primerih.

Nova uredba glede uporabe konoplje v medicinske namene (če bo sprejeta v predlagani obliki) predpisuje, da bodo lahko bolniki dobili na zdravniški recept oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrakte, po novem tudi standardizirane vršičke. Z novo uredbo bo pravno omogočena uporaba standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena.

Zdravniki jih bodo lahko predpisovali na podlagi strokovnih smernic, ki jih bo pripravila stroka za posamezna področja, kot so npr. uporaba v pediatriji, nevrologiji, paliativni medicini in na drugih področjih.

To daje tudi možnost predpisovanja na zeleni recept, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica. S tem se uresničujejo tudi priporočila delovne skupine za uporabo kanabinoidov v medicini pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki pa termin medicinska konoplja tolmači nekoliko drugače, kot to izhaja iz predloga ministrstva.

Na ministrstvu so dobili 56 pripomb na predlog, do konca leta bodo pripravili nov osnutek, popravljen predlog pa bo šel v vladno obravnavo v januarju.

“Predlog ministrstva žal ne upošteva niti drugega sklepa (premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog), s čimer že v osnovi omejuje realizacijo tretjega sklepa, zagotovo kar se tiče v Sloveniji naravno pridelane konoplje, ki bi se lahko uporabila v medicinske namene,” poudarjajo v ICANNA.

Ministrstvo pa v zdajšnji obliki odpira vrata le določeno umetno gojeni konoplji oz. njenim vršičkom, takšna ureditev pa bi “prilila ogenj na že tako ali tako preveč zmedeno stanje, na kar iz svojega vidika opozarja tudi Generalna policijska uprava,” pravijo strokovnjaki in raziskovalci uporabe konoplje v medicini.

Na policiji opozarjajo, da je uvrstitev enake snovi v dve skupini nesprejemljiva in zato predlagajo uvrstitev konoplje v celoti v II. skupino drog, ne pa da to velja le za vršičke rastline, saj bi v nasprotnem primeru vedno znova morali ugotavljati, ali gre za del rastline, ki spada v I. ali v II. skupino.

Na inštitutu pa dodajajo, da pristop, ki ga je ubralo ministrstvo, ne rešuje problemov bolnikov niti črnega trga, na katerem ni zagotovljena kakovost, učinkovitost in varnost pripravkov, s tem pa zavirajo tudi gospodarski razvoj. Vprašanja uvoza pa bi lahko v nasprotnem primeru zamenjali z vprašanjem izvoza. Konoplja ima tako velik potencial, prav tako pa ni sporna tudi z okoljskega vidika, dodajajo. 

Z uresničitvijo sklepov parlamentarnega odbora in ob odpravi birokratskih ovir bi bili lahko v Sloveniji zaradi geografske danosti in interdisciplinarnega znanja na tem področju med vodilnimi državami. Če bi bili v Sloveniji bolj prilagodljivi in bi zaradi majhnosti vzpostavili bolj obvladljiv sistem, bi bila velika prednost, še opozarjajo strokovnjaki iz inštituta.

Ob zavzemanju za premestitev konoplje iz I. skupine prepovedanih drog, kamor spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini, v nižjo skupino, v III. skupino, kjer so srednje nevarne droge, ki se lahko uporabljajo v medicini, pa v ICANNA poudarjajo tudi pomen uporabe rastline konoplje. Njene naravne učinkovine imajo za razliko od njenih sintetičnih preparatov veliko večji terapevtski potencial, manj nezaželenih stranskih učinkov in večjo varnost. 

Gojenje konoplje (Cannabis Sativa L.) v industrijske namene je v Sloveniji že od leta 1999 dovoljeno na podlagi 9. člena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Omenjeni člen namreč določa, da se vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa L.) lahko gojita za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Na ministrstvu za zdravje so sprejeli odločitev, da rastlina konoplja ostaja v prvi skupini (med najnevarnejši mamili) predvsem zaradi dejstva, ker je najbolj razširjena med mladimi in jih tako želijo zaščititi.

“Po  podatkih različnih raziskav, npr. ESPAD, so mladi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, nad evropskim povprečjem glede uporabe različnih drog, tudi konoplje,” na očitke, zakaj so rastlino konopljo pustili v I. skupini, odgovarjajo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da so se nekatere države, ki so imele konopljo razvrščeno v nižjih skupinah, prav z razlogom sporočilnosti in tveganja za zdravje odločile, da konopljo premestijo nazaj v višje skupine.

Tudi na ICANNA poudarjajo, da je potrebno umestiti varovalke za zlorabe in da konoplja ni “čudežno zdravilo za vse tegobe”. Poudarjajo, da jo je v medicini potrebno uporabljati v “okvirih določenega bolnika in njegovih potreb, ob tem pa je potrebno pretehtati vsa tveganje in korist vseh razpoložljivih zdravil in učinkovin”.

Poudarjajo tudi, da “nesporno zloraba konoplje ni nedolžna”, vendar pa da v več tisočletni uporabi konoplje, ki je kljub (neučinkoviti) prepovedi najbolj razširjena droga na svetu, ni zabeležen niti en smrtni primer kot posledica neposrednega uživanja, med tem ko v nekaj desetletni uporabi sintetičnega THC-ja to ni tako.

Prerazvrstitev konoplje v celoti v tretjo skupino in ne v drugo, v kateri so že sedaj znatno nevarnejši THC, kokain, morfij, opij, metadon, pa bi rastlino, posledično bolnike in strokovnjake na tem področju, destigmatizirali, kar pa bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju njene uporabe, tudi poudarjajo na inštitutu.

Primerjava z ZDA: tam je uporaba konoplje v medicinske ali rekreativne namene trenutno dovoljena v 40 državah, v 13 od teh je dovoljena le uporaba skupine CBD kanabinoidov (CBD ali kanabidiol je najbolj zastopani kanabinoid v vršičkih oziroma trihomih vseh sort konoplje). Naravni CBD je povsem brez psihoaktivnih učinkov in v človekom telesu deluje tako, da znižuje psihotropne učinke THC. Pridelujejo ga iz konopljine smole, ki jo pridobijo iz vršičkov medicinske (industrijske) konoplje).

V državah, kjer je konoplja legalizirana, v povprečju zdravnik na pacienta predpiše manj zdravil kot v državah, kjer je konoplje prepovedana:

Zdravilna Konopljina Smola

[tag]

Konec marca so angleški mediji objavili zgodbo o danes sedemnajstletnem dečku, ki bi bil pokojen že tri leta, če mu mati ne bi skrivoma, potem ko je njegov zdravnik že obupal, začela dajati konopljinega olja. Uradna medicina je bila prepričana, da bo deček, ki je od desetega leta bolehal za levkemijo, umrl. Za Derynom so bile štiri neuspešne presaditve kostnega mozga, številna obsevanja, pogosto je trpel neznosne bolečine. Zbolel je, ko mu je bilo deset let. Ko je na torti upihnil štirinajsto svečko, se je, potem ko je nemočen ležal na bolniški postelji, zdelo, da je z njim konec. Zdravniki so obupali. Po štirinajstem rojstnem dnevu je Deryn v hoscipu (v hiši za pomoč umirajočim, op. p.) čakal, da bo umrl. Še sam je izgubil upanje, čeravno je bil poprej zelo optimističen glede ozdravitve in je tolažil naju z možem, se spominja mati Callie Blackwell (37 let).

Ker nismo imeli ničesar več izgubiti, sva se s soprogom Simonom v obupu odločila, da umirajočemu sinu dava konopljino olje; če ne zaradi drugega, zato da mu omiliva bolečine, je nadaljevala Callie. Potem pa se je zgodilo popolno presenečenje. Praktično takoj se je počutil bolje, sinovo zdravstveno stanje se je izboljševalo iz dneva v dan. Po tednu dni se je zacelila njegova dolgo inficirana roka. Danes je Deryn zdrav sedemnajstletnik, ki uživa v življenju. Ne trdim, da mu je konoplja ozdravila raka ali da je čudežno zdravilo. Dejstvo pa je, da je konopljino olje pomagalo Derynu. Zato ni nič narobe, če se javno sprašujem, ali bi lahko pomagalo tudi drugim, ki so zboleli za navidez neozdravljivo boleznijo.

Brezupno pogumna je morala biti mati, da se je odločila poskusiti s konopljinim oljem. Ker je bilo moje početje nezakonito, me je bilo strah, da me bodo ločili od umirajočega sina ali da mi bo socialna služba zaradi konopljinega olja prepovedala stike z Derynovim mlajšim bratom Dylanom. Ampak morala sem vsaj poskusiti, je Callie razkrila težave in dvome, s katerimi se je soočala.

Deryn, ki sicer boleha za blago obliko avtizma, je bil do desetega leta zdrav fant, potem ga je napadel rak krvi. Odstranili so mu kancerogene mandlje, zdravniki pa so nad njim obupavali, ker menda tako agresivne oblike levkemije še niso zaznali. A že po nekaj mesecih ilegalne terapije se je dečkova krvna slika tako izboljšala, da je danes zdrav najstnik, poln veselja do življenja – in najraje kuha. Mati je o travmatični izkušnji s srečnim koncem napisala knjigo (na prodaj je od 6. aprila), ker so se začeli javljati ljudje s podobno hudo bolnimi otroki, ki so me prosili za nasvete. Zapisala sem svoje izkušnje, da bi jim pomagala. Deryn je ozdravel zaradi konopljinega olja, morda lahko še kdo.

Evforijo o čudodelnosti konopljinega olja so prizemljili nekateri ugledni britanski onkologi, češ da ta dogodek ničesar konkretnega ne dokazuje, bo pa sprožil dodatne raziskave o učinkih konoplje na zdravljenje različnih vrst raka. Prejšnje laboratorijske raziskave so pokazale, da ima kanabis različne učinke na različne tipe rakavih celic, nič pa še ni dorečenega, ugotavlja Emma Smith, strokovnjakinja z britanskega inštituta za raziskavo raka. Novica je čudovita, ali je dečku res pomagala prav konoplja, pa ne moremo zagotovo trditi. Obstajajo srečne zgodbe, kot je Derynova, so pa tudi druge, v katerih kanabis bolnikom ni pomagal.

Konopljine kapljice, olje, smola, vršički, semena so vse bolj zaželeni med ljudmi. Ponudba (zlasti spletna) se je sprostila po vladni uredbi, ki je izšla konec marca in omogoča uporabo konoplje v medicinske namene. Konopljo kot zdravilo so torej mnogi prodajali že prej, ampak nezakonito. Doslej so lahko bolniki na zdravniški recept v lekarni dobili le sintezne in naravne ekstrakte konoplje, po novem bodo lahko tudi naravne konopljine vršičke. Baje se slovenski zdravniki pospešeno izobražujejo o zdravilnih učinkih konoplje. Upamo, da bomo do konca leta tudi v prakso uvedli zdravljenje s konopljo, se nadeja Milan Krek z nacionalnega inštituta za zdravje.

Pri gojenju industrijske konoplje ne uporabljajo herbicidov, s katerimi bi uničevali plevel, ker raste tako hitro, da ji plevel ne more naslediti. Raste kot konoplja je starodavni rek, na katerega smo sicer – ob škatlicah s farmacevtskimi zdravili – nekoliko pozabili. Konoplja ne privlači škodljivcev in žuželk, zato ne potrebuje insekticidov. Rastlina je nezahtevna, zraste na vsaki zemlji in je izjemno odporna. Tudi sušo izjemno dobro prenaša. 

Izkušnje iz tujine kažejo, pravijo slovenski izvedenci za konopljo, da večina zdravnikov ne bo predpisovala konoplje kot zdravila, bodo pa napotili paciente k tistim zdravnikom, ki jo bodo. Krek opozarja, da je pri nas konoplja dobila status zdravila za vse težave, kar pa ne bo držalo. Zdravi potemtakem že, ampak ne vsega. Uporaba konoplje v medicinske namene je legalizirana v številnih evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemske, Romunija …) in v vse več ameriških zveznih državah (tudi v tako imenovane rekreacijske namene).

Na recept se bo izdajala navadna ali industrijska konoplja (Cannabis sativa L.), ki vsebuje minimalen delež THC-ja (pod 0,2 odstotka), zaradi katerega kanabis uživajo kot rekreativno drogo. Konopljino olje lahko uživate surovo (olje, smola) ali pa v kapsulah, baje glede učinka ni bistvene razlike. Lahko ga pijete z žličko, tudi kot dodatek čaju, ali pa ga uporabite v kulinariki – v solatah, smutijih, kombinirati ga je mogoče z jogurtom in kosmiči, omakami in drugimi jedmi. Semena tega superživila vsebujejo beljakovine (do 30 odstotkov) z 21 vrstami aminokislin. Priporočajo jih posameznikom, ki ne uživajo živil živalskega izvora. Konopljini proteini so zatorej vse bolj pogosto na jedilniku športnikov in veganov.

Prvi zapisi o gojenju konoplje segajo dvanajst tisoč let v zgodovino.
Kanabidol (CBD) v industrijski konoplji zdravi (blaži) artritis, kronične bolečine, multiplo sklerozo, raka, epilepsijo, Alzheimerjevo bolezen, sladkorno bolezen, demenco … Kitajska je največja proizvajalka industrijske konoplje. Od uživanja konoplje bi človek sicer umrl, če bi je užil 18 kilogramov. Uradna onkološka stroka (tudi slovenska) zagovarja stališče, da uporaba konopljinih pripravkov za zdravljene raka ni dokazana.

Če malo pobrskate po spletu, boste brž informirani, da se je konopljino olje izkazalo za odlično zdravilo pri mnogih boleznih. Potencialno pomaga pri vnetnih obolenjih, izboljšuje imunski sitem, varuje pred boleznimi srca in ožilja, znižuje raven sladkorja v krvi, zmanjšuje tveganje za zamašitev arterij, zavira rast nekaterih tumorjev (rakavih celic), blaži luskavico, omili duševno tesnobo. Pozitivni učinki konoplje so se pokazali pri zdravljenju bolnikov z rakom in multiplo sklerozo, pri epilepsiji (zlasti otroški), glavkomu, pri paliativni oskrbi …

Konoplja vsebuje kanabidol CBD, ki učinkuje na periferno živčevje in krepi človekov imunski sistem. Ne povzroča omame kot THC (psihoaktivna snov, ki zadene) in ima širok spekter medicinske uporabe. Ker je močan antipsihotik, je uporaben pri pacientih s psihozami in shizofrenijo.

Zdravilna Konopljina Smola

Dolg spisek zdravilnih učinkov

konopljine smole

Zdravljenje s konopljo in njenimi derivati je po nekaterih državah že razširjeno, v Sloveniji naj bi ga dokončno uvedli do konca tega leta. Že zdaj pa se lahko bolniki zdravijo s konopljinimi pripravki, ki jih dobijo na beli recept.

Največ izkušenj imajo na onkološkem inštitutu, kjer je zdravljenje tudi najbolj vpeljano, saj imajo na oddelku za paliativo na tem področju že izkušnje. Pojasnila v zvezi z zdravljenjem z medicinsko konopljo je v oddaji Ambulanta 202 podal Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Brezupno pogumna je morala biti mati, da se je odločila poskusiti s konopljinim oljem. “Ker je bilo moje početje nezakonito, me je bilo strah, da me bodo ločili od umirajočega sina ali da mi bo socialna služba zaradi konopljinega olja prepovedala stike z Derynovim mlajšim bratom Dylanom. Ampak morala sem vsaj poskusiti,” je Callie razkrila težave in dvome, s katerimi se je soočala.

Na prvem izobraževanju so zdravnikom pojasnili, kako predpisovati pripravke, vendar Krek opozarja, da je v praksi to včasih težko izvesti. Ob predpisovanju konopljinih zdravil mora zdravnik običajno zmanjšati količine drugih zdravil, ki jih mora tudi zelo dobro poznati zaradi interakcije z dronabinolom in CBD-jem. Po izkušnjah iz Kanade, Kolorada in drugih držav verjetno večina zdravnikov tovrstnih pripravkov in zdravil ne bo predpisovala. Na začetku je tudi nemogoče izobraziti vso zdravniško stroko, zato bodo nekateri zdravniki podali pacientom informacije, na koga se lahko obrnejo pri zdravljenju z medicinsko konopljo.

“Veliko pričakujemo od klinik, razširjenih strokovnih kolegijev, da bodo terapijo skušali uvesti na svoje področje in določili tudi indikacije. Na podlagi tega bomo v Sloveniji dobili nabor indikacij, ki bodo veljale za zdravljenje s temi preparati.”

Krek predlaga, da tisti, ki že uporabljajo konopljine preparate, to povejo zdravniku, ker je pomembno, kaj jemljejo poleg obstoječih zdravil, ki jih ne smejo opustiti. »Imamo tudi izkušnje s smrtnim izidom, ko so ljudje prenehali redno terapijo, ker so verjeli, da se bodo pozdravili s konopljo. Pacientom predlagam, da zaradi jemanja konopljinih pripravkov ali zdravil ne opustijo terapije, ki jim jo je predpisal njihov zdravnik. To ni zdravilo, ki bi ga lahko vsak uporabljal,« je poudaril Krek. Narobe je to, da je dobila konoplja status zdravila, ki pozdravi popolnoma vse bolezni in deluje preventivno, kar pa seveda ne drži.

Na beli recept lahko trenutno dobite smolo, kapljice in svečke, medtem ko vršičkov v naših lekarnah še ni na voljo. “Ključno je, da dobi bolnik konopljo, ki je dejansko vzgojena za zdravljenje. Večina konoplje, ki se kupuje na črnem trgu, to ni. Po navadi za hitrejšo rast uporabljajo marsikaj. To, kar kupijo bolniki na črnem trgu, nima nobene dokumentacije, da bi vedeli, kaj dejansko plačajo. Ne vejo, ali so zraven še kakšne druge substance, na primer težke kovine, saj to na črnem trgu ni nadzorovano,” je pojasnil Krek.

Trenutno je vse samoplačniško, vendar »so imeli sestanek z zavarovalnico, kjer so se pogovarjali o tem, da bi ta zdravila krilo zdravstveno zavarovanje. Zdravniki naj bi paciente informirali o tem, na koga naj se obrnejo, da bodo ob določenih indikacijah zdravila tudi dobili.«

O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Je konoplja res novo upanje pri težavah s kožo in na področju zapletenih avtoimunih, kroničnih stanj? Nova spoznanja odpirajo možnosti uporabe konoplje tudi v uradni medicini, posebno na področjih, kjer so običajna zdravila neuspešna.

Preseneča podatek iz Velike Britanije, kjer je preko 700.000 rednih uporabnikov ekstrakta konopljine smole in kapljic, število pa strmo narašča. Slovenski zdravniki s konopljinimi pripravki poskusno zdravijo otroke z najtežjimi oblikami epilepsije. V svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.

Zakaj se toliko ljudi obrača h konoplji? Uživanje kanabinoida CBD v obliki smole ali kapljic je odlična podporna terapija pri mnogih kroničnih boleznih in kožnih težavah.

Ko je naše telo pod stresom, ne zmore proizvajati lastnih kanabinoidov, zato potrebuje pomoč “od zunaj”. Takrat mu lahko pomagamo z vnosom fito-kanabinoidov, ki jih najdemo v konopljini smoli.

Endo-kanabinoidi, ki jih vsebuje konopljina smola, delujejo kot nekakšne zavore (SOS mehanizmi), ki pomirijo naš živčni sistem, da ne pride do preobremenitve celic.

Eno najvišjih koncentracij konopljinih kanabinoidov v prosti prodaji v Sloveniji ponuja podjetje Eko-Sol: CBD konopljina smola 20% in bolj “klasično različico CBD kanabinoidov, ki prihaja v obliki 5 % CBD konopljinih kapljic. Izjemni rezultati tudi pri aknah, luskavici in dermatitisu CBD smola dosega izjemne rezultate tudi pri negi aknaste kože, dermatitisu, luskavici in izjemno suhi koži.

Eko-Sol je vodilno slovensko podjetje na področju terapevtske nege kože s konopljo. S konopljinimi mazili in kremami dosegajo izjemne rezultate pri kroničnih kožnih težavah. Presenetljivo je, kako učinkovita je lahko prava kombinacija konopljinega olja, hidrolata konoplje in konopljine smole. Eko-Sol terapevtska mazila, kreme in šamponi so naravni in primerni tudi za nego novorojenčkov in v nosečnosti.

Pomembna je prava kombinacija sestavin, ki je pri vsaki kožni težavi drugačna.

Akne – Konopljino mazilo za mastno in nečisto kožo

Mazilo je formulirano z visoko vsebnostjo kanabinoidov (s CBD), ki ciljno delujejo na akne in mozolje. Nekomedogeno konopljino olje in hidrolat konopljinih cvetov ožijo pore in osvežijo za svilnat, matiran videz. Osvežujoča tropska verbena izboljša izgled por. Alga klorela vrača koži lastno kislinsko-bazično ravnovesje

Luskavica, hujše oblike dermatitisa – CBD mazilo za problematično kožo

Intenzivna pomoč z visoko vrednostjo CBD smole za akutno terapevtsko nego. Umiri avtoimune reakcije kože in prekine srbečico. CBD smola pomaga vaši koži, da ponovno najde ravnovesje in spodbudi koži lasten obnovitveni sistem.

Blagi dermatitis, srbečica, občutljiva koža – Konopljino mazilo za lajšanje kožnih težav umiri srbečico in avtoimune odzive na koži. Modra kamilica ima izjemne učinke obnavljanja kožo. Sivka pomirja izbruhe. Ognjič kožo regenerira. Konopljino olje globinsko nahrani kožo in vzpostavi izgubljeno ravnovesje.

Kakovost izdelkov Eko-Sol so prepoznali tudi v Sanolaborju, Kalčku in mnogih ekoloških trgovinah po Sloveniji, kjer lahko izdelke tudi preizkusite in kupite.

Konopljina Smola Predoziranje

Konec marca so angleški mediji objavili zgodbo o danes sedemnajstletnem dečku, ki bi bil pokojen že tri leta, če mu mati ne bi skrivoma, potem ko je njegov zdravnik že obupal, začela dajati konopljinega olja. Uradna medicina je bila prepričana, da bo deček, ki je od desetega leta bolehal za levkemijo, umrl. Za Derynom so bile štiri neuspešne presaditve kostnega mozga, številna obsevanja, pogosto je trpel neznosne bolečine. Zbolel je, ko mu je bilo deset let. Ko je na torti upihnil štirinajsto svečko, se je, potem ko je nemočen ležal na bolniški postelji, zdelo, da je z njim konec. Zdravniki so obupali. Po štirinajstem rojstnem dnevu je Deryn v hoscipu (v hiši za pomoč umirajočim, op. p.) čakal, da bo umrl. Še sam je izgubil upanje, čeravno je bil poprej zelo optimističen glede ozdravitve in je tolažil naju z možem, se spominja mati Callie Blackwell (37 let).

Ker nismo imeli ničesar več izgubiti, sva se s soprogom Simonom v obupu odločila, da umirajočemu sinu dava konopljino olje; če ne zaradi drugega, zato da mu omiliva bolečine, je nadaljevala Callie. Potem pa se je zgodilo popolno presenečenje. Praktično takoj se je počutil bolje, sinovo zdravstveno stanje se je izboljševalo iz dneva v dan. Po tednu dni se je zacelila njegova dolgo inficirana roka. Danes je Deryn zdrav sedemnajstletnik, ki uživa v življenju. Ne trdim, da mu je konoplja ozdravila raka ali da je čudežno zdravilo. Dejstvo pa je, da je konopljino olje pomagalo Derynu. Zato ni nič narobe, če se javno sprašujem, ali bi lahko pomagalo tudi drugim, ki so zboleli za navidez neozdravljivo boleznijo.

Brezupno pogumna je morala biti mati, da se je odločila poskusiti s konopljinim oljem. Ker je bilo moje početje nezakonito, me je bilo strah, da me bodo ločili od umirajočega sina ali da mi bo socialna služba zaradi konopljinega olja prepovedala stike z Derynovim mlajšim bratom Dylanom. Ampak morala sem vsaj poskusiti, je Callie razkrila težave in dvome, s katerimi se je soočala.

Deryn, ki sicer boleha za blago obliko avtizma, je bil do desetega leta zdrav fant, potem ga je napadel rak krvi. Odstranili so mu kancerogene mandlje, zdravniki pa so nad njim obupavali, ker menda tako agresivne oblike levkemije še niso zaznali. A že po nekaj mesecih ilegalne terapije se je dečkova krvna slika tako izboljšala, da je danes zdrav najstnik, poln veselja do življenja – in najraje kuha. Mati je o travmatični izkušnji s srečnim koncem napisala knjigo (na prodaj je od 6. aprila), ker so se začeli javljati ljudje s podobno hudo bolnimi otroki, ki so me prosili za nasvete. Zapisala sem svoje izkušnje, da bi jim pomagala. Deryn je ozdravel zaradi konopljinega olja, morda lahko še kdo.

Evforijo o čudodelnosti konopljinega olja so prizemljili nekateri ugledni britanski onkologi, češ da ta dogodek ničesar konkretnega ne dokazuje, bo pa sprožil dodatne raziskave o učinkih konoplje na zdravljenje različnih vrst raka. Prejšnje laboratorijske raziskave so pokazale, da ima kanabis različne učinke na različne tipe rakavih celic, nič pa še ni dorečenega, ugotavlja Emma Smith, strokovnjakinja z britanskega inštituta za raziskavo raka. Novica je čudovita, ali je dečku res pomagala prav konoplja, pa ne moremo zagotovo trditi. Obstajajo srečne zgodbe, kot je Derynova, so pa tudi druge, v katerih kanabis bolnikom ni pomagal.

Konopljine kapljice, olje, smola, vršički, semena so vse bolj zaželeni med ljudmi. Ponudba (zlasti spletna) se je sprostila po vladni uredbi, ki je izšla konec marca in omogoča uporabo konoplje v medicinske namene. Konopljo kot zdravilo so torej mnogi prodajali že prej, ampak nezakonito. Doslej so lahko bolniki na zdravniški recept v lekarni dobili le sintezne in naravne ekstrakte konoplje, po novem bodo lahko tudi naravne konopljine vršičke. Baje se slovenski zdravniki pospešeno izobražujejo o zdravilnih učinkih konoplje. Upamo, da bomo do konca leta tudi v prakso uvedli zdravljenje s konopljo, se nadeja Milan Krek z nacionalnega inštituta za zdravje.

Pri gojenju industrijske konoplje ne uporabljajo herbicidov, s katerimi bi uničevali plevel, ker raste tako hitro, da ji plevel ne more naslediti. Raste kot konoplja je starodavni rek, na katerega smo sicer – ob škatlicah s farmacevtskimi zdravili – nekoliko pozabili. Konoplja ne privlači škodljivcev in žuželk, zato ne potrebuje insekticidov. Rastlina je nezahtevna, zraste na vsaki zemlji in je izjemno odporna. Tudi sušo izjemno dobro prenaša. 

Izkušnje iz tujine kažejo, pravijo slovenski izvedenci za konopljo, da večina zdravnikov ne bo predpisovala konoplje kot zdravila, bodo pa napotili paciente k tistim zdravnikom, ki jo bodo. Krek opozarja, da je pri nas konoplja dobila status zdravila za vse težave, kar pa ne bo držalo. Zdravi potemtakem že, ampak ne vsega. Uporaba konoplje v medicinske namene je legalizirana v številnih evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemske, Romunija …) in v vse več ameriških zveznih državah (tudi v tako imenovane rekreacijske namene).

Na recept se bo izdajala navadna ali industrijska konoplja (Cannabis sativa L.), ki vsebuje minimalen delež THC-ja (pod 0,2 odstotka), zaradi katerega kanabis uživajo kot rekreativno drogo. Konopljino olje lahko uživate surovo (olje, smola) ali pa v kapsulah, baje glede učinka ni bistvene razlike. Lahko ga pijete z žličko, tudi kot dodatek čaju, ali pa ga uporabite v kulinariki – v solatah, smutijih, kombinirati ga je mogoče z jogurtom in kosmiči, omakami in drugimi jedmi. Semena tega superživila vsebujejo beljakovine (do 30 odstotkov) z 21 vrstami aminokislin. Priporočajo jih posameznikom, ki ne uživajo živil živalskega izvora. Konopljini proteini so zatorej vse bolj pogosto na jedilniku športnikov in veganov.

Prvi zapisi o gojenju konoplje segajo dvanajst tisoč let v zgodovino.
Kanabidol (CBD) v industrijski konoplji zdravi (blaži) artritis, kronične bolečine, multiplo sklerozo, raka, epilepsijo, Alzheimerjevo bolezen, sladkorno bolezen, demenco … Kitajska je največja proizvajalka industrijske konoplje. Od uživanja konoplje bi človek sicer umrl, če bi je užil 18 kilogramov. Uradna onkološka stroka (tudi slovenska) zagovarja stališče, da uporaba konopljinih pripravkov za zdravljene raka ni dokazana.

Če malo pobrskate po spletu, boste brž informirani, da se je konopljino olje izkazalo za odlično zdravilo pri mnogih boleznih. Potencialno pomaga pri vnetnih obolenjih, izboljšuje imunski sitem, varuje pred boleznimi srca in ožilja, znižuje raven sladkorja v krvi, zmanjšuje tveganje za zamašitev arterij, zavira rast nekaterih tumorjev (rakavih celic), blaži luskavico, omili duševno tesnobo. Pozitivni učinki konoplje so se pokazali pri zdravljenju bolnikov z rakom in multiplo sklerozo, pri epilepsiji (zlasti otroški), glavkomu, pri paliativni oskrbi …

Konoplja vsebuje kanabidol CBD, ki učinkuje na periferno živčevje in krepi človekov imunski sistem. Ne povzroča omame kot THC (psihoaktivna snov, ki zadene) in ima širok spekter medicinske uporabe. Ker je močan antipsihotik, je uporaben pri pacientih s psihozami in shizofrenijo.

Zmeda tudi na policiji

O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Je konoplja res novo upanje pri težavah s kožo in na področju zapletenih avtoimunih, kroničnih stanj? Nova spoznanja odpirajo možnosti uporabe konoplje tudi v uradni medicini, posebno na področjih, kjer so običajna zdravila neuspešna.

Preseneča podatek iz Velike Britanije, kjer je preko 700.000 rednih uporabnikov ekstrakta konopljine smole in kapljic, število pa strmo narašča. Slovenski zdravniki s konopljinimi pripravki poskusno zdravijo otroke z najtežjimi oblikami epilepsije. V svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.

Zakaj se toliko ljudi obrača h konoplji? Uživanje kanabinoida CBD v obliki smole ali kapljic je odlična podporna terapija pri mnogih kroničnih boleznih in kožnih težavah.

Ko je naše telo pod stresom, ne zmore proizvajati lastnih kanabinoidov, zato potrebuje pomoč “od zunaj”. Takrat mu lahko pomagamo z vnosom fito-kanabinoidov, ki jih najdemo v konopljini smoli.

Endo-kanabinoidi, ki jih vsebuje konopljina smola, delujejo kot nekakšne zavore (SOS mehanizmi), ki pomirijo naš živčni sistem, da ne pride do preobremenitve celic.

Eno najvišjih koncentracij konopljinih kanabinoidov v prosti prodaji v Sloveniji ponuja podjetje Eko-Sol: CBD konopljina smola 20% in bolj “klasično različico CBD kanabinoidov, ki prihaja v obliki 5 % CBD konopljinih kapljic. Izjemni rezultati tudi pri aknah, luskavici in dermatitisu CBD smola dosega izjemne rezultate tudi pri negi aknaste kože, dermatitisu, luskavici in izjemno suhi koži.

Eko-Sol je vodilno slovensko podjetje na področju terapevtske nege kože s konopljo. S konopljinimi mazili in kremami dosegajo izjemne rezultate pri kroničnih kožnih težavah. Presenetljivo je, kako učinkovita je lahko prava kombinacija konopljinega olja, hidrolata konoplje in konopljine smole. Eko-Sol terapevtska mazila, kreme in šamponi so naravni in primerni tudi za nego novorojenčkov in v nosečnosti.

Pomembna je prava kombinacija sestavin, ki je pri vsaki kožni težavi drugačna.

Akne – Konopljino mazilo za mastno in nečisto kožo

Mazilo je formulirano z visoko vsebnostjo kanabinoidov (s CBD), ki ciljno delujejo na akne in mozolje. Nekomedogeno konopljino olje in hidrolat konopljinih cvetov ožijo pore in osvežijo za svilnat, matiran videz. Osvežujoča tropska verbena izboljša izgled por. Alga klorela vrača koži lastno kislinsko-bazično ravnovesje

Luskavica, hujše oblike dermatitisa – CBD mazilo za problematično kožo

Intenzivna pomoč z visoko vrednostjo CBD smole za akutno terapevtsko nego. Umiri avtoimune reakcije kože in prekine srbečico. CBD smola pomaga vaši koži, da ponovno najde ravnovesje in spodbudi koži lasten obnovitveni sistem.

Blagi dermatitis, srbečica, občutljiva koža – Konopljino mazilo za lajšanje kožnih težav umiri srbečico in avtoimune odzive na koži. Modra kamilica ima izjemne učinke obnavljanja kožo. Sivka pomirja izbruhe. Ognjič kožo regenerira. Konopljino olje globinsko nahrani kožo in vzpostavi izgubljeno ravnovesje.

Kakovost izdelkov Eko-Sol so prepoznali tudi v Sanolaborju, Kalčku in mnogih ekoloških trgovinah po Sloveniji, kjer lahko izdelke tudi preizkusite in kupite.

Zakaj zavirajo gospodarski razvoj?